Jesen

To je tko en lep čas, ker je vse tako lepo obravano. Čakam spet drevo pred pisarno, da se mi pokaže v tistih lepih barvah. Jesen je čas, ko spet začnejo hodit otroci in tisti, ki se izobražujejo v šolo. Danes soseda odhaja na Dunaj, se je odločila da bo tam študirala. Vso srečo ji želim.


Živiš samo enkrat, a če to narediš pravilno, je enkrat dovolj (Joe. E. Lewis)

Eni kar upajo

Ne vem no, pride tip s polnim vozičkom na blagajno, vse lepo zloži v vrečke, potegne ven kartico. Vpraša prodajalko, a je zavrnilo a ne? Pridem takoj, samo v avto grem....ok fino fajn in čakaš, čakaš in čakaš. Končno prodajalki dopovem, da imam omejen čas čakanja in naj on čaka v vrsti še enkrat, če bo seveda prišel s kešom nazaj. No mislim da ga ni bilo, ker je kar nekaj časa minilo in bi lahko prišel nazaj če bi seveda keš imel.
Ne vem a je to nova moda al kaj, če veš da nimaš keša, pač ne greš v strcuno a ne? Ampak eni kar upajo, da bo še potegnilo.
Ja, upanje umre zadnje.

Pot

Nikoli ne veš kam te odpelje in kdaj te vrne zopet na začetek.
Pot je življenje, ki ga živiš. Na tej poti pa srečaš tisto kar ti križa pot. Z nekaterimi ostaneš za kar nekaj časa, z nekaterimi za vedno, nekateri ti pa samo prekrižajo pot, da ni monotona. Nekateri odhajajo in se vračajo, pa spet odhajajo, nekatere odidejo in se ne vrnejo, ampak to je ta čar poti, da je fluktacija redna in zanimiva. Od vseh, ki jih srečaš in ti križajo pot se nekaj naučiš, če si seveda tega želiš.
Izkušnje so pa tiste, ki ti pomagajo prebrodit to pot.

Spremembe

Ne more biti vse monoto. Šolanje psa je v barvah, vseh barvah spektra.

Največja ovira za sreči je, da človek pričakuje preveliko srečo (Bernard Le Bouvier da Fontenelle)

Kako je to res, ko hočemo vse z veliko žlico pojest, pozabljamo pa da vse ta dobre sestavine dodajamo z majhno žličko.

Nodi

Je junak iz riskane. Nodi je tudi okras v moji pisarni. Malo mi gre na otročje in malo kompenziram, ker nisem imela takih stvari v otroštvu.

Urgenca

Ja pa ne una iz TV, kjer so bili notri luštni igralci. Naša čisto ta prava Ljubljanska urgenca. No še razkopano je, ker delajo novo in nimam pojma kje prideš do vhoda.

No saj verjetno z urgenco ni nič narobe, samo malo mi gre na jetra, ker že dve uri čakam na fotra, pa mi je prej po telefonu rekel, da še niti na vrsto ni prišel.
Sem mamo tja odpelajla, upam, da bodo popizdl zaradi nje in ga hitro sprejel.

Po moje mu je samo mišico zategnil. Ok zdravnica pač pošlje naprej za vsak slučaj, ipak je bil operiran en teden nazaj, pa v letih je tut že.

"Ko smo zdravi, zlahka svetujemo bolnikom." (Terencij)

Zato upam,da je moja prognoza res taprava, ker kakšne tromboze pa res ne privoščim fotru,

Modra

Modra je moja barva in modro je bilo današnje dopoldansko nebo.
Borovc na sliki je obupal nad tem svetom in se zlomil. A tisto kar je ostalo od njega še kar živi in ne umre. Že tretjo jesen.

Dopust je ena taka luštna stvar, malo dlje spiš, greš na kavo, prebereš časopis na sončku, ki te vabi v naravo. Odzoveš se klicu in tri urce na sončku, med temi barvami ni nič...pa saj sem na dopustu in vmes sem naredila enega individualca.
Ma je fino, ko vidiš hvaležnega človeka, ker mu rečeš ma pridi dopoldne, si bom vzela čas.

Zadnjič sem prebrala en intervju z eno misico, ki jo niti ne jemljem kot misico, ampak kot sodelovčevo hči. In nekaj mi bo ostalo iz tistega za vedno in hvala Tini za to misel.
Življenju ne moreš dodati dni, lahko pa dnevu življenje.

Če se bom tega držal vsaj trikrat na teden verjamem, da bo moje življenje še boljše in bom imela še več.

Ko bi se rad naspal

Tako nekako kot tale rotika gledam jaz zjutraj, ko moram kao bit prisebna.
Zakaj že? Pa saj mam še 18 dni dopusta. No jutri ga bo še 17.


Dobivati izkušnje pomeni delati napake. (H. G. WELLS)

Kar nekaj sem jih že naredila in kar nekaj jih še bom. Ampak eno upam, da bom čim manjkrat. Ko se mi ne bo dalo v službo hodit, bom šla na dopust. Nekaj slišim, da gresta tastara v toplice...prosim ne drug teden!!!! takrat ne morem na odpust.

Druženje

Vedno si želim v skupini narediti to, da se ljudje začnejo družit, ne pa da se dobijo v šoli in grdo domov. In danes se je začelo. Po šoli smo šli na kavo. Jupi, končno vemo en o drugem kaj počnemo v lifu, vemo kdo kje dela, vemo še kaj več kot kako je ime psu. In to je tisto, kar povezuje skupino in kar jo naredi več kot le sošolce iz šole. Naredi eno malo skupnost, ki ji ni vseeno za nikogar znotraj nje. Tako tudi psom ni vseeno kdo je s kom in le pazijo nekako en na drugega.Eni so na žalost že obupali in to predno se je sploh ves skupaj začelo. O takih ne bom več zgubljala besed ker....odgovornost kaj je že to?

Jutri se bo uradno začela jesen al kako je že to. Ampak moje sončnice se ne dajoJe pa res že jesen, ker....me v noge zebe, ko grem spat in je tako gretje več kot dobordošlo. En del pečice manjka, ampak ....vseeno bodo ta glavni deli postelje topli.Biti ljubljen pomeni več kot biti bogat, ker pomeni biti srečen (Tiller)

Ljubezen ni samo tisto med dvema, ki sta partnerja, je tudi tisto, ko imaš nekoga rad, ker je človek, ki ga enostano moraš imeti rad.

Trojček

Nič novega ni, je pa danes se zgodil. Pa ne govrim o volitvah, ampak o Ajši, Bajki in Brihti. Ko je dopoldne prišla Brihta se je Bajka spremenila v pava. Ne morem verjet, da še vedno, po tolkem času ne da dol grbe, ko jo vidi. No najprej je bil pesjak, kako za vraga si kar dovoli biti notri, kot da je njen? No po minuti je Bajka postala gostoljubna in sta bile lep par. Ajška je bila lepo na stopnicah in se ni vtikala v njiju.
Saj nisem imela veliko časa biti z njimi, ker sem imela šolo, pa vseeno ravno dovolj, da sem spet lahko opazovala to čudo naravne - kardelo. Ajša je big mama, kateri Brihta še sedaj po štirih letih in pol leze v usta in se zvija pod njo. Ajška ju pusti čisto pri miru, naj počneta kar hočeta, dokler s tem početjem ne težita njej. In ko se to zgodi - na sprehodu sta prehitre in se ponavadi katera zaleti v njo ni nobenega dretja ali histerije, malo zarenči, ju grdo pogleda in so zmenjeni. Brihta in Bajka pa...ma sta smešni, non stol se nekaj ližeta, pa ena na drugo sta pozorni, ko sta bile zmatrane sta v pesjaku ena ob drugi zaspali, Po drugi strani pa, sta se samo vsaka s svojim avtom peljali in se nista videli 2 minuti pa je bil začetek spet tak kot da se ne bi videle par dni.
Smešni sta moji kokici res.
Ker se tiče pa volitev.....zmaga je bila pričakovana, no vsaj upala sem da ne bo zmagal ta ki ni. Je pa veliko presenečenje moja alternativa, ki sem jo volila, da je dobila tako malo.
Je pa nekaj res...bojim se, da smo kot vaščani pušnl in bomo dobili najmanj cesto. Sedaj pa samo upam, da ne čez moj poligon. Ker je ravno danes spet pokošen.
Upanje umre zadnje in sedaj moram svojo pozitivo usmerit v to in ne bo ceste čez poligon!

Navada

Vse je narobe, oči je prišel domov in ker je bil operiran na desnem kolenu je zamenjal stran v postelji. Sedaj leži tam kjer je mami. In.....on nima tak kaj za počet in komaj zvečer, ko je čas za njun sprehod je Bajka prišla na to stran, da sta se pobožala.
No saj je prej tut prišla, samo čez posteljo po njegovi strani. Tega mislim, da ne bosta prakticirala, ker kolikor se spomnim leta nazaj, tresenje postelje zelo boli. Se spomim, da me je tretji dan bolelo, ko je muc predel.
Toliko o navadi. Tam ti nimaš kaj za delat, na mamino stran se ne hodi, razen če je nujno potrebno (še pes je noče pozdravljat...pa se ne zamisli)
Še ena navada...vedno ko pridem domov obe letita k meni. Ajšika je seveda vsa vesela čakala da parkiram in me je prišla takoj pozdravt (je me ni bilo 20 minut doma - to je velik za psa). V silnem veselju je skoraj spregledala očeta. Ko je ugotovila, da je tut on v avtu je bila v čisto svojem svetu.

Vsi imamo neke navade, ki nam konec koncev krojijo naše življenje. Od navade je odvisno smo zaradi njena na minusu al plusu.
Večji problem je pri tistih navadah, ki nas ovirajo pa se kar ne moremo odločit in jih črtat iz življenja.
Pa naj še kdo reče, da navada ni železna srajca.

Vikend

Spet je, saj sploh ne vem kdaj pride in konec koncev tudi kdaj mine. Razlika je samo v tem, da lahkozjutraj dlje spim, kar zadje čase itak ne počne vem in pa to, da grem lahko v miru na kavo.
Ta bo malo drugačen, ker oči je ostal v bolnici čez noč - no upam, da je res čez noč in ga grem jutri iskat. Ampak vseeno mislim, da bom lahko šla mirno na kavo.
No je pa ta vikend namenjem spet župcam. Tokrat ne o potrebno urina lovit, je treba pa očija k sebi spravit in kaj je to drugega kot dobra domača župca. Ker je mami pozabila, da je fora soli v tem, da je juha slana jo bom kuhala jaz. Danes sem zaradi tega kupovala dvojno meso. Za očeta govejo župco, za Ajšo piščančjo, oba ne moreta ista, ker fotr piščančje ne mara, Ajša pa po govedini prav neživljenjsko (zame seveda) prdi. Zato pač piščanček za Ajško in govedina za fotra.
No itak da je mami že kupila meso za juho, samo poleg tega, da je pozabila za kaj že je Krpan švercal sol je tudi začela šparat pri mesu in župa ni več župa, ampak ena prevreta voda - zato sem dokupila meso, da bo prava domača goveja juha. S zdrobovimi cmoki!
Vsakič me je pri mesarju sram, ker vzamem še 2 največja kosa repa in mi vedno reče, pa bo to dovolj in mu odgovorim da bo, ker je za vsako psico en. Kako me mamce gledajo. Enkrat ( no priznam večkrat, samo od takrat naprej samo kadar ni nikogar za mano) sem kupila pojma seveda nimam kako se unmu delu reče, samo je tudi za juho in je ponavadi okrogel v sredini ima pa kost. In sem ga prosila če mi da na pol, pa me gleda in mi reče, da potem boš še 2 kosti rabila, pa sem mu spet odgovrila, da ne, ker je to za psici. Kako so me šele takrat čudno gledale mamce......joj te mamce, a bom jaz tut taka enkrat? No če bo pred mano kdo kupoval tako za psa, vem da mi bo toplo pri srcu!

No župca se bo goveja kuhala jutri, piščanjčja se je pa že danes. Taka huda čorbica s korenjem, bučko (soseda ma take fine rumene, ki so ji zbezljale in jih sedaj jaz dobivam), pa zelje, pa cvetača...k bi si zase tko kuhala bi bilo prav dobro za moj želodec. Samo se mi zdi tko malo moralno sporno krasti lastnemu psu hrano.
Sem pa danes prišla na eno idejo. Lahko bi začel delat take velike piskre, ki bi imele na sredini steno, da lahko tko na enrkat skuhaš dve različni juhi v eni posodi.

Je pa nekaj dobro pri kuhanju župce...ni ti treba mešat, pa zraven tut ne bit.
In lahko gremo..
Vonj juhce ju vodi domovnjene oči.....ne da se jim upretSončnice se pa še vedno ne dajoEna od glavnih stvari teoretičnih raziskav na vsakem področju znanosti je, da odkrijemo tisto točko, s katere vidimo stvari v največji preprostosti. (J. Willard GIBBS)

Mnogi imajo problem ali pa jim je kuhanje odveč. Ja tut men se vedno ne da, pa vedno pomislim na une, ki bodo to jedli in se stvari obrejo tako, da ok tole skuham pa bo. Pri kuhanju se ne sme komplicirat in ja kuhanje ni teorija je pa res mala znanost. No ja za tistega, ki mu je kuhanje sprostitev je daleč od znanosti, za tistega ki mu je to odveč in ki ne zna je pa ....kaj bi človek včasih dal za eno dobro govejo župco in testan krompir.

224 part II

Ne, ne ni mi zmanjkalo idej za naslove, ampak klinc življenje je pač cikel in zato se pač ciklično vse odvija. 224 part I Tu je bila glavna igralka Bajka. In cikel je prišel na Ajško in eko 224 je bilo njenih tablet Clinofuga. Danes zvečer smo pojedle zadnje 4. O vsem kar paše zraven niti ne bi govorila, vem pa kje imajo najcenej piščanca in največ ga dobiš.
Hvala spet oči za jogurte in skuto, da si jo futral ob 12-tih, se mi zdi, da mu je to večkrat prišlo prav, sploh kadar je mamo peljal v trgovino, ker jo je končno lahko časovno omejil.
Že nekajkat sem pisala o tem, da ti je v življenju določeno vse in da se ti samo igralec v tej stvari. Od tebe je odvisno kako odigraš svojo življenjsko vlogo. Jutri gre oči na operacijo kolena, operiral ga bo isti dohtar kot je mene. Šele ko sem tole napisala, sem se zavedla, da je vse tako kot mora biti. Ajški ni treba več dajati od 12-tih jogurt in oči gre na operacijo. Zanimivo kako se vse poklopi.

No velikokrat je dobro prepustiti se toku in pač plavat, ker kdaj pa kdaj je škoda se obremenjevati s tem kako ujeti tok.
Z razliko 224 part I sem tu vedela, da ne bo problem jesti tablete. Me je pa skrbelo kako se bo Ajši pobrala nazaj, ker ni bila dobra. Ko mi spet maha z repkom, ko mi spet ob tem pleše lambado vem, da smo skoraj spet ok. Ne bom razmišljala, da slučajno ne bi bila, pustimo par podrobnosti na te bom pač pozorna.
Glavno je, da je punca spet živahna in glavno je da punca spet je!

Lepota je harmonija med lihim in sodim. Liho je omejeno, sodo je neomejeno. (Pitagora)

Stare mame

Ok saj tut jaz nisem več mlada, stara pa daleč od tega da sem. Imam pa eno željo, no želja imam več, ampak eno mam za na stara leta. Kogarkoli že moram prositi za tole ga/jo prosim: Ko bom stara prosim pazite name, da nikoli ne bom v krožnem vozila v nasprotno smer.
Danes se mi je že drugič v istem rondoju zgodilo, da se mi je stara mama pripeljala nasproti v krožnem. Saj nič ne rečem, vem da je omejitev 40, samo halo kdo vozi 40? No kot kaže bom sedaj začela vozit, ker ja, moje srce ni več srce 20 letnice in tega ne prenese več tako lahko.
Po refleksih vem, da nisem še stara, ker mi je uspelo zmanevrirat mimo tete.

No pa stare mame tut ne flancajo rož v temi ob bateriji...bemti pa glih to počnejo ker ne morjo spat. A sem že stara al kaj? Pa dobr, ni bilo še pozno, ampak je hitro tema in nimam časa čez dan, rože so pa morale v zemljo. Nek glas mi je rekel, da je po enem tednu dovolj in da je danes zvečer, ko je že lepo padel mrak čas, da gredo mačehe v zemljo. Bom šla jutri pogledat kaj sem konec koncev naredila, ker mi je le ena mala baterija svetila ob tem.
Encijan se je prijel, upam da se obdrži. Spominja me na gore in na lepoto tam gor.Jesen kliče k spremembi .....Če je treba, se odzoveš klicu tudi ponoči.
Ne postajamo pametni od tega, kar smo slišali, temveč od tega, kar smo doživeli. (Karl GLOERSEN)

Jesen je čas umirjanja in čas pospravljanja tistega kar smo čez leto naredili. No to še ni to, ker še delamo, zato je jesen samo čas lepih barv in kontrastov.Življenje tudi ni črno belo, ampak je vse kar nam barvna lestvica omogoči in kar smo pripravljeni sprejeti.

Malo miru

Imeti pisarno v hiši je ful dobr, ker je ful mir. In kar mi je pri vsem skupaj všeč je to, da mi psici sledita in sta skoz z mano. Je pa res, da imata svojo škatljico s piškoti tu in ga vsakič dobita.
Pa vseeno, tuki je fino no.
Najbolj oblegana stvar je seveda kavč in tu gre po sistemu katera bo prej. Najboljša je Bajka zvečer, ko pride s sprehoda samo leti k meni in čaka trenutek, da gre lahko na kavč.Ajški je čisto po meri delanBajči vedno pusti še plac za mucaNo tale bučman pa še ni ugotovil, da se tu lahko tudi notri pride, hmm al je pa ugotovil da mora čuvat svoje babe;-)
Samo sedaj, ko je čedalje bolj mrzlo je malo zoperno ker je treba vstat in se premaknit v mojo sobo. Če pa hočem tja moram it čisto ven in vedno me mine zaspanost.
No je pa tut to res, da sem si za v pisarno kupila kalorifer, tako da je pa tukaj prijetno toplo. Hmm moram pogledat če se da kavč raztegnit, potem pa nimamo problema ;-)


Življenje je zaporedje presenečenj. (Ralph Waldo Emerson)

Prostor, ki si ga nameniš za delo se lahko spremeni v tvoj prostor miru in počitka. Počitek je zelo relativna stvar in če delaš tisto kar te veseli in pomirja je to lahko ene vrste počitek.
Tale sobe še sploh ne ve v kaj se bo spreminjala.

Imeti sebe pod kontrolo

To je mislim da najtežja stvar tega sveta. Zadnje čase se v šoli ukvarjam s ten, da bi najprej umirili sebe in preko tega bi se umiril tudi pes. Sliši se simpl k pasulj....realnost...uf...

Pa saj je čisto lahko..umiriš se in vse steče.Čas ni zanesljiv zaveznik; nikdar ni mogoče vedeti, za koga dejansko dela. (Alberto MORAVIA)

Velikokrat, ma vedno prekoračim tisti čas ene ure, ker je toliko stvari, da se jih v eni uri enostavno ne da. Oziroma se bi jih dalo, samo to ne bi bilo to. In ko začneš neko stvar nikoli ne veš je dobro ali ne, da prideš tisti dan do konca.
No enkrat en čaka, drugič drug, vsak pride na vrsto. Samo takrat ko čakaš in ko se ne dogaja se ti zdi, da nikoli ne prideš na vrsto.
Čas..., počasi je čas da neham, ker nimam več nič pametnega za povedat danes.

Turoben vikend

Prespana sobota, zmrznjena nedelja, tko je nekako na brzino pvoedano kaj je bilo.
No pa ni bilo čisto tako. Sobota je bila prespana le na pol, ker sem se že v petek odločila, da bom kuhala in pekla. Saj kombinacija je popolnoma čudna za večino, ampak vsaka posebej je pa njama. Vampi in gibanica. Oboje relativno simpl ampak dobro. Do nedavnega je bila mati čisto proti vampom, ko pa ni dobila drugega za kosilo se je to končalo, sedaj je ona tista, ki jih poje največ. No tokrat sva si z bratom privoščila, saj sva bila sama. Gibanica je bila pa tut dobra, saj je že isti dan ni bilo več. Ok olajševalna okoliščina - bil je ta mal pekač.
Zakaj sem vse skupaj delala, ker sem imela čas in ker sem se morala zaposlit v vmesnem času.
Vikend naloga je bila - ulovit Ajšin urin. Ja seveda, veliko lažje je gibanico narest kot pa tole. Ljudje so verjetno mislili, da nabiram kakšne gozdne sadeže, ker sem hodila s posodico na sprehod. Stvar je sila zaptelena, ker res počepne čisto do tal in ni prostora za nič, kaj šele za posodo s katero loviš urin. Prvič je ratal 3 kapljice. Potem pa je nehala lulat in cel sprehod ni lulala, pa sva hodile gor in dol, pa gor in dol. Ok bo naslednji sprehod, pa ni, ker ne bo, pa konec.
Zamenjajmo strategijo. Ne bo šla na sprehod par ur, med tem bo pa pila in jedla. In je dobila vse kar mi je ostalo od gibanice...ups ja tut rum, pa še juhco, pa še lubenico sva jedli. Mene je vmes kar nekjkrat prijelo ona je pa vsa srečna in sita spala. Tut njena ura za sprehod je šla mimo. Nič gremo spet probat. Opremljena s posodico in pokrovom, na oknu vzunaj posoda v katero bom prelila - če bom kaj imela. V žepu robčki za roke, v ta drugem za posodo obrisat in gremo.
Pa skordiniraj psa na povodcu, pa posodo v roki, pa pazit, da je pes na pravi strani, pa posoda v pravi roki, pa kdaj bo lulala, pa da te folk ne gleda. In je, začela je lulat, ni šlo, takoj ko sem dala posodo spodaj je nehala. Ok sem si mislila, pa čez tri ure ponovimo sprehod. Vzamem robčke in obrišem posodo. Psica se spet pripravlja, se pripravim jaz, prava stran v pravi roki imam vse....kakat gre. Ok tega ne rabim, čeprav to je simpl vzet. Ker je na tleh!
Torej nič ne bo in že hočem it domov, ko se spet začne pripravljat - saj pri tej količini tekočine, ki jo je dobila bi bilo čudno da ne bi. In stran je bila prava, posoda je bila v pravi roki in ratal je....kar lulala je in lulala...Jaz sem bila pa tako vesela, kot da bi...ja urin ujela a ne ;-)!
Takoj kličem veta in mu razlagam kako ga mam...ja do večera je treba počakat in to zelo dragoceno tekočino je bilo potrebno varno spravit. No izvid je pokazal, da ima punčka sladkor na meji (to mi sploh ni jasno zakaj, saj že par dni nisem bila pri Azimu, čokolade pa tut že nisem nekaj časa jedla doma), pa makaronov in riža ne bo jedla nekaj časa. No, bo pa župce jedla, ker premalo pije. Lula pa sedaj tut lahko braz skrbi.
Če par tednov bom vajo ponovila. Tokrat bo strategija že takoj jasna. Ful tekočine bo dobila.

Nedelja je bila...mrzla!V šoli so bili le trije in Bajka. Probala sem nekaj kar sem zadnjič na seminarju videla, no ravno konkretno tega ne, sem pa v knjigi brala in ja, že v drugem hodu preko palic, ki so bile na tleh, so se psi umirili, v tretjem pa začeli gledat vodnika.
Bom še kdaj to probala, ljudem je bilo všeč, meni pa zanimivo, ker sem v neznamem področju in opazujem ter premišljujem. Je fino, priznam.

Na koncu koncev, cilj civilizacije ni napredek znanosti in strojev, temveč človeka. (Alexis Carrel)

Priznam, da mi v šoli ni več motiv narediti dobre izpite, ker od tega ljudje, ki se jim ne gre samo za rezultate nimajo nič.
Želim si, a bi ob psu in s psom našli užitek in mir. Da bi jim bil druženje s psom in delo s psom motiv, da so oni boljši. Danes mi je bilo všeč, ko sem na koncu dobila potrditev, da jim je všeč to kar smo delali danes. Mogoče imam tokrat skupino, ki je toliko dozorela, da lahko to delamo, ker razumejo, da je vse odvisno od nas in ne prelagajo odgovornost na psa. Ne vem, mogoče je samo začeten zanos, je pa res, da na mojem mačku deluje to kar počnem z njim. Zaenkrat še ne morem povedat kaj to je, ker dokler je v fazi odkrivanja, ne bom o tem govorila.

Prvo jesensko čiščenje

Začela se je nova sezona in čas je tudi, da se malo spremeni okolica. Ma bo najlažje narest kar v slikah danes.
Moji sodelavki - za varnost je potrebno poskrbeti ;-)V karjoli je tut voda za njiju!Prvo je na vrsti košnja parkinga. No potem mi itak že zmanjka baterije v kosilnici.Jeseni je zoperno, ker je toliko listja, ampak je pa lepo vidt potem kako je spremenjeno vse. Pa samo pokošeno je.Krtki so letos imeli žur na poligonu in mi je žal, da nisem prej začela zemljo vozit na gredice. Ma saj tudi ni šlo, ker so bile rožice gor. Počasi bo vse dobilo novo podobo. Prej:Potem:Od prej te strani nisem poslikala, no zdaj je tako:Tale napis je pa že od pomladi, samo ga malo kdo opazi.Tako malo je potrebno, da postane lepo pa tako malokrat si vzamemo čas za to.

Živalski vrt

Rada ga mam in tu sem najmanj 2x na leto.
Hranjenje morskega leva mi ni nakonjeno, saj sem danes vse naredila tako, da bi ga videli, pa so preko SMS -ja tečajniki povedali da ne bo nič....bo, drugo leto, al pa še letos! Tokrat prvič je šla z mano, no ne z mano, ampak z očetom Bajka. Ja saj kaj ti pomaga pozitivno mišljenje, če psa poznaš in veš, da te bo hotel imeti na očeh, če ne bo vlekla da me bo videla. Ampak za prvič je bila pridna tko k Bajka zna bit.
Moj oči& Bajka. Oči lepo gleda živali, Bajka pa mene. Kokoška moja.No včasih pa tut ona pogleda kaj drugegaKar veliko se nas je nabralo danes in bilo je prav luštno.Še enkrat sem ugotovila, da s sosedovo Špelco ni problemov, Katki se pa vidi, da ji manjka tisto, da ni bila v vrtcu. Tko kot morajo psi čim prej v šolo, mora tudi otrok v vrtec zaradi socializacije.
Kaj je novega v živalcu. Čisto nič, le še vedno imajo opice reve zaprte med 4 stene. Ne vem no kako so lahko tako intiligentne živali zaprte tam notri in zakaj za vraga ne morejo že narediti kletk za njih. Kot gleda itak ne bodo delali neke revolucije. Čisto običajno kletko. Sram jih je lahko da tako zavlečujejo. Pa to, da ne spucajo vode pri morskem levu tega tut ne razumem. Zakaj so delali podvodno panoramo, če se sedaj lahko preučuje alge.

Na nekaj slik sem prav ponosna ker so mi lepo uspele in jih moram pokazat. Se vidi, da nisem bila taprava, sem le imela še mamo s seboj in sem naredila le 200 fotk ;-)
Medo za čuda danes ni spal, no se vidi, da so temperature padle in se da dihat.Tole moram pokazati, ker tale pikica kmalu ne bo mogla več v naročje. Je bila pa fantastična več kot pol živalca je prehodila. Luštna je za pojest.Tukaj čisto baba hlače nosi!A ne bo že mira kle?Ma klinc vas gleda, jaz grem spat!
Več slik
A ni smešno, da se živalca nikoli ne najem.