Pred dvemi leti, sem se poslavljala od Ajške in zadnje tedne Bajki na istem mestu kot Ajški raste maščobna bula.
Z približno enako hitrostjo se vse skupaj odvija.
Pri Ajški smo takrat to pripisovali raku na bezgavkah in smo rekli, da je to pač to. Pa ni bilo. Bila je maščobna bula, ki se je potem odprla in jo tako izčrpala, da smo se poslovili.
Bajkico sem peljala do naše veterinarke en teden predno je prišla Abi, saj smo to bulo že kar nekaj časa tipale z Petro, a nisva mogle doreči ali je to mišica ali kaj drugega, saj je imela še do jeseni čisto zbite mišice na vratu. Ko smo ji končno sprostili vse to, smo lahko rekli, da ni mišica. Nekaj časa smo tipili vsi skupaj, ampak ker ni bila še tako velika, kot malo večji lešnik, smo rekli, da pustimo pri miru.
Bula je počasi rasla in rasla. Priznam, da sem odlašala, saj sem dve leti nazaj to že doživela, in res nisem hotela slišati spet kaj podobnega. Po drugi strani mi je pa nekaj notri govorilo, da bo vse ok in da to ni rak. Vseeno sem šla potem preverit to še na kliniko in res je bila maščnobna bula.
Z Bajko sva imele res skoraj vsak dan intenzivno reiki terapijo za točno to bulo in srčno si želim, da bi se razgradila sama od sebe.
Bula je res začela rasti in gre res vse po Ajškinem scenariju.
Ker pa ne želim, da bi počila tako kot je pri njej in je po vsej verjetnosti zato tudi prišlo do odpovedi srca, sem se ravno danes zmenila z vetom, da bomo to takoj po novem letu operirali in odstranili.
Načrt imam tak, da ji vsak dan naredim reiki terapijo, jutri tudi takoj začnem raziskovati s čim ji še lahko naredim podporno terapijo, da bo ta operacija za organizem čim manj naporna in da se bo čim hitreje zopet postavila na noge.
Ja, res sem žalostna, ker si Bajica res ne zasluži spet mirovanja in tega, da se bo postavila na noge. Po drugi strani je pa spet nazaj v polni kondiciji, zato me ni strah operacije.
Bajka med reiki tretmajem.
Z približno enako hitrostjo se vse skupaj odvija.
Pri Ajški smo takrat to pripisovali raku na bezgavkah in smo rekli, da je to pač to. Pa ni bilo. Bila je maščobna bula, ki se je potem odprla in jo tako izčrpala, da smo se poslovili.
Bajkico sem peljala do naše veterinarke en teden predno je prišla Abi, saj smo to bulo že kar nekaj časa tipale z Petro, a nisva mogle doreči ali je to mišica ali kaj drugega, saj je imela še do jeseni čisto zbite mišice na vratu. Ko smo ji končno sprostili vse to, smo lahko rekli, da ni mišica. Nekaj časa smo tipili vsi skupaj, ampak ker ni bila še tako velika, kot malo večji lešnik, smo rekli, da pustimo pri miru.
Bula je počasi rasla in rasla. Priznam, da sem odlašala, saj sem dve leti nazaj to že doživela, in res nisem hotela slišati spet kaj podobnega. Po drugi strani mi je pa nekaj notri govorilo, da bo vse ok in da to ni rak. Vseeno sem šla potem preverit to še na kliniko in res je bila maščnobna bula.
Z Bajko sva imele res skoraj vsak dan intenzivno reiki terapijo za točno to bulo in srčno si želim, da bi se razgradila sama od sebe.
Bula je res začela rasti in gre res vse po Ajškinem scenariju.
Ker pa ne želim, da bi počila tako kot je pri njej in je po vsej verjetnosti zato tudi prišlo do odpovedi srca, sem se ravno danes zmenila z vetom, da bomo to takoj po novem letu operirali in odstranili.
Načrt imam tak, da ji vsak dan naredim reiki terapijo, jutri tudi takoj začnem raziskovati s čim ji še lahko naredim podporno terapijo, da bo ta operacija za organizem čim manj naporna in da se bo čim hitreje zopet postavila na noge.
Ja, res sem žalostna, ker si Bajica res ne zasluži spet mirovanja in tega, da se bo postavila na noge. Po drugi strani je pa spet nazaj v polni kondiciji, zato me ni strah operacije.
Bajka med reiki tretmajem.
