ponedeljek, 16. december 2013

~11~

Prav malo sem žalostna, ker ni sončka. Je bil pa zato jutranji sprehod toliko lepši. Ivje je pričaralo pravljico in ne vem če celo ni vseeno snežilo.


Danes smo bili na surovem mesku. Za kosilo je dobila narezanega na koščke, zvečeraj pa zmeltega z makarončki.
Tako se je najdla, da je prav jamrala od polnega želodčka. In šele ko je malo hodila in tudi kakala se je umirila in zaspala. Abi ni tista kužica, ki neha jest, ko ima dovolj, ampak ko zmanjka.
 In ko ji ne dam miru, gre pod posteljo in tam spi naprej.