ponedeljek, 30. december 2013

~25~

Čedalje bolj ponavlja za Bajko. Če se ona vsede pred avto in ne gre naprej, potem tudi ona tam sedi.  Ko gremo po novi poti, se jo drži kot klop in gre povohat vse, kar voha ona.
Mi je pa tako hudo, ker res prav vidno raste.
Palerinca ji je že skoraj premajhna. Pa tako luštna je v njej. Kot mali palček.
Tudi vožnjo v prtljažniku je takoj osvojila. Danes je že začela sama, s sprednjimi tačkami, skakat not.
Prav obočujem jo, ker je tako dojemljiva in tako hitro vse osvoji.
Kje ima muc mleko, je dojela tretji dan. In če jo ne sputim v kuhinjo, spušča tako togotne glasove, da ne vem kaj si mislijo sosedje o meni. Ovinek komaj zvozi, tako se ji mudi.
Pa še nekaj se je naučila. Da zvečer s svojimi uči izprosi čokolešnih. Ko jem večerjo sedi pred mano in se ne premakne, dokler ji ne naredim malo čokolešnika in potem lahko tudi jaz jem. Vem, ni zdravo. Ampak, vsi moji psi so ga jedli in vsi so doživeli visoko starost, zato ga bo jedla ti Abi.

Zvečer pa končno zapsi.
Še vedno ne spi v kosu celo noč in se okoli dveh zbudi. Takrat se malo pocrklja in gre nazaj spat.

Jutri bo novo leto. Zaenkrat s pokanjem ni težav. Na večernem sprehodu je nekdo čisto blizu spuščal rakete in Bajka je začela obrambno lajat. Abi je gledala naokoli in iskala čemu ta lajež. Ker ni našla razloga, je šla naprej. Ker se, takoj ko ji rečem, da je v redu umiri in Abi ne dobiva napačnih inforamcij. Sprehod je kljub pokanju potekal normalno. Zato upam, da tudi jutri ne dobi kakšne slabe izkušnje in bo mirno preživela to noč.