četrtek, 19. december 2013

~14~

Danes ponoči sem bila najbolj srečen človek noči. Muc, je končno spal v postelji, kljub temu, da je v njej spala tudi Abi.
Ne vem koliko je bila ura, ko je prišel domov. Ulegla sem se na bok ker sem vedela, da bo samo pojedel in šel ven. A ne, prišel je do mene in se ulegel name. Res je, da me je začela boleti roka in hrbet, a nisem želela pokvarit trenutka. Kar nekaj časa je bil tako. Ko je ugotovil, da Abi spi in se ne premika, se je stisnil med naju z Bajko in spal dalje.
Sicer z Abi še nista čisto na ti, ker če pride prehitro do njega, jo še vedno napiha. Ampak tudi to bosta kmalu premostila.
Danes je bila spet sama dve uri. Tako pridna je bila, da celo starša nista vedela da je doma in je nista prišla iskat. Bolj kot to, sem bila ponosna na to, da ni naredila nobene škode. Predno sem šla, sem ji dala ušesek in kot kaže je bila toliko zaposlena s tem, da ga je pojedla in zaspala.
Naša postelja...
Ko jo dam gor, Bajka še ni najbolj sproščena, ker ji ta mala res teži. Ko ji dopovem, da naj ji da mir, se uleže in zaspi. Takrat se tudi Bajka sprosti in zaspi. Sedaj ponoči že spimo 5 ur skupaj. Še vedno jo, predno grem spat - to je okoli enih, odnesem lulat. Zbudi me okoli pol sedmih. Odvisno tudi od hrupa okoli hiše.
Ko bo spala celo noč, bo tudi zame lažje, ker se mi zdi, da je nenaspanost najhujše za lastnika mladička. Vse ostalo je luštno, ok razen čiščenje lulanj in kakanja - danes, se je tako zaigrala, da se je prvič tudi notri pokakala.