torek, 17. april 2012

Veš kje imaš psa

Današen blog bi moral biti čisto drugačen, saj sva z Bajko preživele lep popoldanski sprehod. Na večernem pa se je zgodilo nekaj, kar je pokvarilo ta lep in uspešen dan.
Mirni sprehod je zmotilo nekaj rdečega v travi. Takoj sem si sama pri sebi mislila, mater srna ja. In res je bila.
Saj ne vem kaj naj napišem. Lahko napišem le, da se je to zgodilo okoli 17.30, da je to bilo na koncu Brnčičeve desno ob makedamski cesti, da je to delo vsaj enega psa.
Da lahko, da sta bila 2 zlatkota, ki sem ju že večkrat srečala, kako harata sama po gozdu, da je bil lahko  parson, ki ga pripeljejo s kolesom, pa jim potem, ko ga spustijo uide, da je bil lahko ....pojma nimama kdo.
Vem pa, da je to gnusno in da je bila srnica še danes popoldne živa, ker sem jo z Bajko srečala.

In ja, danes niti povodca nisem imela s seboj. Zakaj, ker Bajki tudi na kraj pameti ne pride, da bi šla za kakšno gozdno žival ne glede na to, kako blizu so in kako hitro tečejo. Pa naj bo to srna, ki sva jo srečale čisto na začetku, ali pa zajci, ki sva jih srečala na sredini in malo pred to nesrečno srno. Sedela je par metrov stran in je čakala, da sem preklicala vse kar sem jih morala in da sem uredila vse stvari v zvezi s prijavo in odvozom trupla. Tudi zraven ni pršla, da bi povohala in pogledala kaj to je.
Zato si lahko dovolim to, da nimam povodca. Samo, da si to lahko dovolim sem morala garati in delati z njo.
En ali več ljudi pa misli, da njihov kužek pač uživa v gozdu, ko prosto teka in pride čez nekaj časa nazaj.
Samo to me zanima: a so opazili, da je kravav okoli gobca, ko je prišel nazaj.