torek, 3. april 2012

Včasih se vprašaš kako naprej

Vse je v redu, celo preveč v redu je. In ko ti gre dobro, se moraš zanimat za prihodnost in ne takrat, ko si v podnu. In ja, misli mi uhajajo v prihodnost in v to, kaj bo in kako bo.
Niti na nič slabega ne pomislim ob prihodnost in to je tisto, kar me veseli.
V tem obdobju sem užalila spet en moški ego, ki je odreagiral tako kot moški zna. Z napadom in kritiziranjem vsega, kar se da. Zanimivo je, kako v kritiki omenja vse kar dela sam narobe. Dejstvo je, da vsem ne moreš ugajat in dejstvo je, da se zaradi enega ne smeš spreminjat. Ta en, naj gre. Upam samo, da nikoli ne pride nazaj po uradni dolžnosti, ker ...tam ne bom razumevajoča, ne bom se pregovarjala, ne bom spregledala neumnosti zato, da je mir. Po drugi strani si pa mislim....kar naj pride tak človek potem po uradni dolžnosti k meni, pa da vdimo kako bo potem lahko delal to, kar sem mu sedaj govorila na lepo.
Ma mi je žal takih ljudi, ampak vsem ne morem ugajat.
Sem pa po drugi strani dobila potrditev svojega dela od človeka, ki za tem kar reče stoji, saj ve kako se tem stvarem streže.
Vedno v življenju nekaj dobiš in nekaj izgubiš. To je pač tisti cikel - življenjski cikel- ki se vrti zato, da ...če bi nam kdo znal sedaj odgovorit zakaj- bi bilo življenje še tako kot je?


Prihodnost ima veliko imen. Za šibke je nedosegljiva.
Za zaskrbljene je neznana.
Samo za pogumne je nova priložnost.