Delovni dan

Danes se mi je zdel praznik. Res, da sem imela dopoldne prevzgojo in da sem vstala zame sredi noči.
Ma v tem tednu sem se navadila na zgodnje vstajanje in mi sploh več ni problem. Upam, da bom jutri spala do takrat, ko se mi bo spalo.
Še celo tako zgodaj vsem vstala, da sem lahko bila takoj ob 8 v trgovini. Ob tem sem se spomnila na svojo tečajnico, ki po novem vstaja že pred peto, ker ji je fino bit zjutraj pokonc. Vsaka čast, jaz ne morem.

Sem pa danes po petih dneh pila kavo. Kava ni imela čisto nobenega drugačnega okusa, le fino jo je bilo piti. U pa še nekaj na to temo....po treh tednih sem prvič probala solato s kisom...kako je zanič :))))
Se mi je okus res že toliko spremenil?
Popoldne so mi odpovedal šolo zaradi vročine - sem se kar strinjala in nisem iskala poznejše ure. Pred praznikom dela, res ne smem preveč delat.
Sva si pa zato z Bajko vzeli čas za dva daljša sprehoda. Zadnji je bil v sončenem zahodu...ni ga lepšega naravnega platna.

Ko imam čas opazovati sončni zahod in ko imam čas z Bajko it v miru na sprehod, potem to pomeni, da sem frej.

Vroča nedelja

Danes je bilo pa že ob devetih vroče. Prijeten združen sprehod. Od danes me nekako ne skrbi za izpit, ki bo drug mesec. Seveda imam še kar nekaj dela, ampak današnji dan je bil najbolj pomemben - združevanje obeh psov.
Na poti nazaj sem spet naletela na en grd prizor. Tokrat ni bil kriv pes, je bil pa človek.

 S skupino, ki sem jo imela ob desetih sem želala izkorisiti srno, da vidim kaj bodo naredili psi. Namero nam je delno preprečil lovec, ki se je izredno hitro odzval na moj klic. Vseeno pa smo šli s psi čisto blizu in nihče ni šel ne zraven niti niso kazali kakšnega neobičajnega vedenja.
Lovec nam je vse razložil kaj bo naredil z njo. Mi pa smo nadaljevali pot proti Savi.
V tako vročem dnevu nam drugega niti ni ostalo. Psi ....niso imeli čisto nič proti.

Bokserji so pač posebni psi. Danes sem spoznala še eno. Raje drži glavo pod vodo, kot da gre v vodo.

 Junakinja dneva je Veja. Res ima pravo ime:)

Prijetno utrujena

Za namo in pred mano so zelo zasedeni dnevi. Sem utrujena, ampak nisem pa sesuta.
Verjetno k temu stanju, ko bi, glede na to koliko delam, morala biti čisto brez energije, pripomore moj nov življenjski stil. Svojo prehrano sem spremenila in iz nje črtala sladkor in belo moko. A mi je kaj hudega? Čisto nič. Včeraj sem spekla svoj prvi pirin kruh. Glede na to, da sem ga morala danes spet, lahko rečem da je dober. Če sem poštena je več kot odličen. Polnozrnata pirina moka, mešana semena, radenska, pecilni prašek iz vinskega kamna, sol in žlica olivnega olja. Njama zdrav kruh. Ker ga delam na roke - s kuhalnico, da ne bo pomote, ni niti preveč zbit, ampak ostane rahel. Moram ga narediti strojno, da vidim razliko. Še vedno prisegam na to, da je bolje če je narejeno na roke.
Premišljujem, da ga bom naslednjič naredila s čebulo ali pa olivami. Tudi s česnom me mika. Ker ga mislim kar nekaj časa peci sama, bom definitivno ekspirimentirala.
Počasi se moram spravit še na kaše in probat še to. Pa tuninega namaza imam že počasi dovolj, čeprav sem mu danes dodala še zelišča in česen in je spet malo drugačen.
S prehrano res lahko izboljšaš svoje počutje in sem dokaz, da lahko z zdravo prehrano dobiš čisto drugo energijo, ki jo človek rabi takrat, ko veliko dela.
Mi je pa zanimiva reakcija ljudi, ko gremo na kavo, pa pijem čaj in to nesladkan. Najprej vsak vpraša : a hujšaš? Ne, ne hujšam.
Odločila sem se, da tokrat vlagam vase. Dosedaj sem v različne stvari, nazadnje v izobrazbo, sedaj pa je čas, da vložim nekaj v svoje telo. Konec koncev si sedaj tudi ne morem privoščiti, da mi telo odpove, ker brez njega ne morem nič. Izpostavila sem ga naravi, kar pomeni, da mora prenašati različne vremenske vplive. Če nisi odporen, padeš dol. Jaz tega ne smem in ne morem. Zato je bila logična posledica tega spoznanja - vlagaj v zdravje. In to počnem.

Praznik

Ni praznika v pasji šoli. Danes sem slišala: ma se ti vidi, da si delala na železnci, kjer se dela vsak dan...in res sem delala tudi na današnji dan.

Zame zgodnji začetek, a vseeno tako vesela, ker je bil dopoldne tako uspešen. Veseli lastniki, zmatrani psi in otroci, ki so odšli domov polni načrtov in prijetno utrujeni.

Popoldne pa skupinska vadba.

Praznik, saj praznik je zato, da se družimo! In smo se.

Dva dni nazaj sem govorila s bivšo tečajnico, ki je izredno prijetna punca. Ob najinem pogovru sem ugotovila, kdaj bo tisto, ko bom rekla, da delam preveč. Ko bom morala najeti sprehajalca/ko, da mi sprehodi mojega psa, bom vedela, da sem preterala :)

Dokler je tako kot je, se ni za bati. Delam ravno toliko kot si želim. Zadnje dni sem zaradi prevzgoj malo bolj utrujena in sem bila v vmesnem času res čist zaspana. Sem si šla zmerit pritis. Lani, tak čas sem se še borila ali me bo infakrt al ne. Danes sem se resno ustrašila ,da imam spet čez 150 pritiska...no imela sem ga 108...Prenizek pritisk tut ni dober...čas je, da me začne kdo sekirat, ker mi more narast pritisk. No, ampak po pameti prosim.

Vse je drugače, ko je sonce

Končno dan brez dežja, čeprav, ko sem se peljala v Dragomir me je ujela ena mini plohca.

In to, da ni dežja se takoj pokaže na poliognu. Že dopoldne sta bila individualca fanatstična, popoldne pa so bile skupine odlične.

Ta skupina me čisto preseneča, nismo imeli čisto nič pavze, ampak smo takoj nadaljevali po igralnih uricah. In res se pozna to, da so psi stalno v šoli. Napredek je fenomenalen in kar malo sem pogledala, ko sem danes videla, da imam šele 7 uro.

 Šola je fajn:)

Naslednja skupina ima 3 ure več kot ta pred njimi. So pa veliko bolj živahni. Pride skupina kje se psi res igrajo na veliko in so temu primerno tudi bolj živahni in je težje njihovim lastnikom.

Danes se nam je zgodila dvojna nesreča. Najprej je tečajnik padel čez drevo ali bolje rečeno ob drevo.

Potem smo pa še en prst malo zvili. Ampak cilj smo pa dosegli :) Ranjenci so pa tudi ok-

Mal me drži

Drugo leto bom morala nabavit novo punco. Zavestno sem se odločila, da bo to drugo leto. No, pride večer, ko bi jo imela že sedaj in potem me odnese...
Itak, da druge pasme kot jo imam ne bom imela. In itak da bo psica. Barva zaenkrat siva.

Po drugi strani so pa črni tko...neki posebnega. Tko mal tepčkasti, pa tko srčni....ma kaj pa vem. Najbolj da grem spat

http://www.youtube.com/watch?v=Yj1DaxYjQ0g&feature=related

Računovodstvo

Ni mi jasno, kako sem lahko 12 let delala v računovodstvu. Ni ga bolj dolgočasnega dela, kot je zlaganje in prelaganje računov, knjižnje in .....danes sem spet zabila 2 uri zato, da sem spravila v red fascikel in nekako pripravila za računovodkinjo. Ja, raje plačam, samo da mi tega več ni treba. Saj potem me spet prime tista stara navada in predno odnesem fascikel vse sama spedenam.
To kako denar priteka in odteka itak sproti urejam, ampak potegnit črto pa res ne delam vsak dan.
Vem koliko imam na računu in dokler je plus me prav nič ne boli glava.
Me bo pa počasi začela bolet glava, če se ne bo umirilo vreme. Danes dopoldne sem sicer spelala individualne ure in prevzgojo, popoldne pa kot zaketo najprej dež, ko bi morale z Bajko ven, potem sonček in ob 6 spet dež.
A se ne damo, lokal v bližini nas je že kar navajen in mi njih. Počasi bo že standard, da ali začnemo ali pa končamo tam, ker vreme pač ne zdrži cel čas.
Danes smo začeli na kavi, končali pa v travi.

 Počasi bom odprla podružnico v lokalu - teorijo dajemo v prakso, a ni to smisel šole :)

Deževna nedelja

Ob nedeljah popoldne sem frej in če je nedalja popoldne dež, je še toliko lepše.
Dopoldne nas je dež počakal, da smo lahko naredili to, kar smo imeli.

Praznovali rojstni dan

in razveselili mlado nevesto.

Uresničite svoje srčne želje

K razmišlanjau me je spodbudil članek, ki sem ga prebrala ob večerji.  Uresničite svoje srčne želje in spoštujte srčne želje sodelavev. Ok, nimam sodelavcev, čeprav če gledam drugače imam timske delavce s katerimi skupaj vzgajam pse.
Letošnja sezona je, lahko rečem, moja najboljša do sedaj. Pa jih ni bilo tako malo. Ampak letos je res drugače. Psi delajo stvari, ki jih z drugimi še nismo delali, psi so pridni in napredek je fenomenalen.
Prav za ene 5 ur vse skupine prehitevajo. Ampak nič hudega, smo boljši, kar je še boljše.
Premišljevala sem kaj sem naredila drugače kot ostala leta, kaj je tisto s čimer smo dosegli to.
Bolj kot premišljujem je to, da res delam s srcem in da sem samo v tem. Dobesedno je posatal to moj način življenja in ker se ne obremenjujem z drugimi stvarmi sem 100% v tem in smo boljši.
Res je to, da ko najdeš tisto, kar je tvoja pot, kar ti je zapisano in kar je tvoja srčna želja, potem gre vse tako kot mora it. In prenašaš to na druge in zato drugi postanejo boljši in se združujemo v dobrem, ne v slabem. Zato vsaka skupina posebi preseneča in gre v višave. Sedaj vidim, da lahko naredimo še več. In bomo.

Teden se je spet kar obrnil

Spet je petek zvečer in spet pregledujem maile komu vse sem pozabila odgovorit. Moderni časi so čist ok, saj tekoče dobiva maile na telefon in jih vidim takoj, a to pomeni tudi to, da pozabim na njih odgovorit. Prej sem pogledala in odgovorila, sedaj pa samo pogledam, odgovorim pa...ja, včasih res ne.
Jeza zaradi srnice je še vedno velika in zaradi sebe, ne grem še tja na sprehod. Ne morem, ker vem, da je ne bom srečala malo prej na njivi ali ob robu gozda, ker vem, da se ne bo umaknila in se ne bomo potem videli na jasici pred travnikom....hudič je to, ko se navadiš na žival, potem pa tako kurto umre.
Danes sem že mislila, da bom reševala račke...samo še tega se mi je manjkalo. Ampak se je vse dobro izšlo, dve sta odleteli, ena starejša in mlajša, sta pa odracale naprej. Kot kaže sta se odločle, da bosta šle peš do save.
Sem se pa sama sebi smejala, ko sem popoldne po nesreči brcnila polžka. Sem se mu opravičila in ga dala na travo. Šla sem naprej in se spomnila....hudiča, kaj če je hotel it na drugo stran in sem ga dala spet nazaj...no ni bil povožen, tako da sem ga dala na pravo stran.
Mladi ježki so spet povsod, dobro, da mi jim Bajka nakaže. Ne vem zakaj so ji tako zanimivi, saj jim nič ne naredi, tudi dotakne se jih ne, ampak tam pa mora bit.
Teden je bil zaseden s psi.
Dopoldne prevzgoje, popoldne tečaji. Odvijata se še 2 prevzgoji, zaenrkat nam kaže fantastično. Tečaji....tečaji so pa čedalje boljši in moja domišlija se ravija, saj se moram vsakič spomnit kaj novega s čimer začinim uro. Zaenkrat jim gre hudo dobr.
TA teden je bila Bajka bolj na kratkem, saj sva bile same, kar pomeni, da ima sva sprehoda manj, je bila pa zato z mano v službi. Prav ponosna je, kadar gre lahko z mano in ima individualne ure s tečajniki. Prav pokaže se v svoji afnasti obliki, ko se obnaša kot najbolj kičast pes ;)
Zvečer pa pade dol in zaspi.

Afna mala!
Sva pa sonček izkrostile za sprehode in slikanje med rožicami. Ni regrata, no je, ampak tam kjer se ne moreš slikat v miru.

Poligon je v rožicah, tulipani so se razcveteli.

Brez palčk pa ne gre

Muc pravi da naj neham pisat, ker bi se božal.

Prav, pa bom :)

Veš kje imaš psa

Današen blog bi moral biti čisto drugačen, saj sva z Bajko preživele lep popoldanski sprehod. Na večernem pa se je zgodilo nekaj, kar je pokvarilo ta lep in uspešen dan.
Mirni sprehod je zmotilo nekaj rdečega v travi. Takoj sem si sama pri sebi mislila, mater srna ja. In res je bila.

Saj ne vem kaj naj napišem. Lahko napišem le, da se je to zgodilo okoli 17.30, da je to bilo na koncu Brnčičeve desno ob makedamski cesti, da je to delo vsaj enega psa.
Da lahko, da sta bila 2 zlatkota, ki sem ju že večkrat srečala, kako harata sama po gozdu, da je bil lahko  parson, ki ga pripeljejo s kolesom, pa jim potem, ko ga spustijo uide, da je bil lahko ....pojma nimama kdo.
Vem pa, da je to gnusno in da je bila srnica še danes popoldne živa, ker sem jo z Bajko srečala.

In ja, danes niti povodca nisem imela s seboj. Zakaj, ker Bajki tudi na kraj pameti ne pride, da bi šla za kakšno gozdno žival ne glede na to, kako blizu so in kako hitro tečejo. Pa naj bo to srna, ki sva jo srečale čisto na začetku, ali pa zajci, ki sva jih srečala na sredini in malo pred to nesrečno srno. Sedela je par metrov stran in je čakala, da sem preklicala vse kar sem jih morala in da sem uredila vse stvari v zvezi s prijavo in odvozom trupla. Tudi zraven ni pršla, da bi povohala in pogledala kaj to je.
Zato si lahko dovolim to, da nimam povodca. Samo, da si to lahko dovolim sem morala garati in delati z njo.
En ali več ljudi pa misli, da njihov kužek pač uživa v gozdu, ko prosto teka in pride čez nekaj časa nazaj.
Samo to me zanima: a so opazili, da je kravav okoli gobca, ko je prišel nazaj.