Zaključek

V meni se je danes zgodil zaključek leta. Res je, da zaradi dela ki ga počnem vedno malo z zamikom končam mesec in verjetno je temu tako tudi z letom. Ko sem vnesla zadnji podatek za plače se je zgodilo nekaj v mojem telesu. Neke čudne sile so iz mene spustile vse. Najprej sem se spraševala kaj je narobe, kaj se dogaja. Šele ko sem šla v trgovino sem ugotovila - ni nobenih glasov v meni. Prazna sem, nič ne planiram, nič ne kalukurilam, ne delam nobenih analiz.....moje misli so prazne.
In to tako paše. Lebdim nekje med zemljo in nebom, čisto vseeno mi je za cel svet, celo za gužvanje starih mamic in stricov mi je viselo dol. Gužva pri sadju, ok dala sem solato nazaj in sem šla po tisto ki je že oprana. Gužva pri kruhu, pa kaj, pakiran je tudi ok, sploh če je še topel. Tako sem z nasmehom na obrazu nakupovala v množici ljudi, katerim je spet zmanjkalo hrane doma. Vrsta na blagajni niti vzdihnila nisem. Verjetno so ljudje mislili da sem malo zadeta, ker sem imela nasmeh, ok nisem bila tako kot Jankovič s svojimi zobki, ampak ja sploh me ni nič motilo. Niti enkrat nisem pogledala na uro, nič me ni morilo, še vedno ni bilo nobenih glasov.

Razlika med vrednim in večvrednim je v tem malce "več". Od sebe zahtevajte malce več, kot bi vi ali pa kdorkoli drug pričakoval. (Keith D. Harrell)

To niti ni tako težko narediti ko govorimo o delu in o dejanjih. Zakaj je to tako težko naredit v kontra delu torej v nedelu, ki je samo počitek in v bistvu največja priprava delu.
Če si ti na tem da se prevesi vse skupaj v nič, ker zboliš in ne moreš delat zakaj se ne ustaviš in si vzameš day off? Ne raje svoj organizem prepričamo celo v to, da ne sme zboleti. To počnem že skoraj cel mesec. in danes sem spet. Med delom me je začelo kuhat in moje misli so bile osredotočene na to, da ok je čas lahko zbolim. In res dve uri sem telesu pustila da je povišal temperaturo čez 37 stopinj. Celo toliko se imam že pod kotrolo, da točno vem kdaj imam 37,5 vročine, ker me začne trgat po sklepih in bolet želodec. Po dveh urah sem si premislila. Nimam še časa zbolet, ker moram biti v ponedeljek nujno v službi in pa, ker sem obljubila eni, da v nedeljo pogledam njenega psa. Ker nekaj tudi vem, telesu pustim da zboli le dvakrat na leto in to je po izpitih in takrat ko mu pustim obležim. Ne za en dan, ampak za par. Tako da ta malo več je bil spet imejmo telo pod kontrolo. In res ne vem če se mi ni telo zahvalilo za to 2 urno dovoljenje imeti vročino s tem, da mi je odplaval vse misli v glavi. Ali pa je bilo to tisto malo več kar sem si privoščila zadnje dni. Biti s tistimi, ki mi trenutno dajejo več kot jaz njim in biti tam kjer mi je lepo, kjer telesu in duši povrnem energijo, predvsem pa biti jaz brez ostalih primesij.