Pasje razstave

Nikoli jih nisem marala, pa tudi sedaj jih ne, da smo si takoj na jasnem. Pa vsako leto sem v Ljubljani na njej po službni dolžnosti. Ne vem ali imam samo jaz ta občutek, ker jih pač ne maram ali pa je res vsako leto huje.
Gužva, gužva in še enkrat gužva. Da eno uro čakaš v vrsti s psom, da prideš notri - jaz bi se pomoje obrnila in šla domov ker bi moji psici popizdile in koga fentale.
Končno prideš v dvorano in se niti ne moreš normalno prestavljat, ker je spet gužva....pa daj, naj mi samo še kdo ne reče, da to ni mučenje živali. JE!!!!
Se najdejo ljudje, ki jim to ni biznis in gredo družinsko tja. Samo to se vidi že v odnosu do psa, ker ga pobožajo, pa pogovarjajo, pa dajo mu vodo, pa lulat ga peljejo pa....samo teh je res samo peščica.

Imaš pa drugo skrajnost, ko jim je pes le sredstvo za dosego cilja in zaradi njih mi je iti na razstavo...ok grem zaradi družbe oz. nekako sem sama sebi obljubila da grem s tečajniki na njihovo prvo razstavo. Ne vem sicer zakaj, ampak verjetno se počutijo bolje če se nekje v bližini.
Danes mi je zopet igralo srce zaradi enega, ker je uspel iz psičke, ki je imela nos samo na tleh in nič drugega narediti punco, ki ga je gledala kot boga. Res si ob tem misliš le ok, nekaj vpliva imam na ljudi.