četrtek, 3. januar 2008

Sarme

To je hrana, ki paše in ki vedno pozdravi čudne občutke v želodcu. Narejena je hitro in brez posebnih muk. In zaradi njih sem šla danes prej iz službe.

Jesti je treba, da živiš ne živeti, da ješ. (Sokrat)

Saj sem jih imela v načrtu že med vikendom samo sta meso dobili psici, ker se ni našel čas za biti doma. Ker ko se spraviš delat take stvari moraš biti s srcem zraven. Nek znani kuharski mojster mi je enkrat rekel, da če ni skuhano iz ljubezni pa naj bo ta ljubezem samo ljubezen do svojega želodca ti ne pomagajo najboljše sestavine tega sveta. Če pa vsakič zraven daš še del svojega srca lahko tudi iz skoraj nič narediš kraljevo pojedino.
In priznam, da se tega držim, ker ima gospod popolnoma prav. Če nisi s srcem zraven in kuhaš zato da (tale bo grda!) doštukaš drek, potem je hrana tut taka. Če pa ješ ker si lačen in si nečesa res zaželiš bo pa....sicer pa saj je vsepovsod tako da če si nekaj res želiš boš to tudi dobil in bo točno tako kot si želiš.