Odzivi

Moram priznat, da jih je pol pozitivnih pol pa negativnih. Tisti pozitivni so od ljudi, ki jih cenim, negativni pa od ljudi za katere mi je čisto vseeno ali imajo mnenje ali ne.
Vsem je bilo pa nekaj skupnega...na začetku je bila tišina.
Razen en je odreagiral tako naravno in iz srca, da mi je sedaj še bolj jasno zakaj mi je všeč. In vedno ko me je srečal je ugotovil, da sem čisto druga.
Ma nisem čisto nič druga, samo nisem več blond ampak sliva. No dvojna, ker itak da ne morem biti samo ene barve, ker ....ker pri meni nikoli ne veš kakšna pridem od frizerja. Vedno je osnovni plan, ker plan mora biti, potem je plan B ki je do konca neznanka in pa plan C - škarje.
Ampak saj ni samo pri frizerju tako, vendo je pri meni še plan B ali pa C. C je nekako jasen ta B me pa vedno znova preseneti.

Danes sem se poslovila od zgodovine blondine. Celo dvakrat sem tako lepo parkirala, da sem bila sama nase ponosna, kot da bi me nekdo na zastavice vodil v box. Pa samo enega sem izsilala danes. Sem pa opazila že prve posledice ne biti bolnd. Ponavadi me je pred službo spustil najkasneje drugi avto, danes je trajalo malo dlje. Ampak to res ni razlog da sem nazja blond.

Ko enkrat počistiš z zgodovino je pred tabo možnost, da živiš naprej. Borim se proti temu, da bi mi naključni nepovezani dogodki potegnili spomin iz preteklosti in bi se direkt dala na safe mode, ampak včasih pač ne gre in ti to naredi podzavest. Je bolje to držati v sebi ali dati ven iz sebe. Želim si, da bi bili tako zreli, da se lahko če se meni ali pa komur koli drugemu to zgodi o tem pogovorili čim prej in ne delali iste napake ker za to je zgodovina.

V nasprotju z našim prepričanjem ne pregorimo zato, ker bi dali preveč, marveč ker skušano dati nekaj, česar nimamo. (avtor neznan)