Soočiti se z resnico

Kopirano iz SSKJ:
soóčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) 1. narediti, povzročiti, da se kdo sestane s kom tako, da se ne more izogniti pogovoru, odgovoru: soočiti kršilca in očividce; osumljenca so soočili z okradeno žensko; soočiti se s pričami ♦ jur. zaslišati pričo ali obdolženca v navzočnosti osebe, ki se je o isti stvari izpovedala drugače 2. publ. narediti primerjavo, konfrontirati: želeli so soočiti različna mnenja; soočiti napore z uspehi; soočiti ugotovitve; soočiti svoja stališča s spoznanji kongresnih razprav ● publ. soočiti koga z dejstvi prikazati jih taka, kot so soóčiti se publ., v zvezi s s, z izraža, da postane kdo deležen zlasti česa neprijetnega: spoznal je, da se mora soočiti z dejanskim stanjem ∙ ekspr. treba se bo soočiti z resnico sprejeti, priznati jo tako, kot je soóčen -a -o: tedaj je bil prvič soočen s tem pojavom; prepoznati soočeno osebo

Nekdo se želi pogovoriti z mano, pa kot kaže nima še dovolj poguma ali pa ima slabo vest ali pa kar nekaj, ker .....dejstvo je, da je najlažje svetovati drugemu to kar veš da bi moral narediti sam. In danes mi je anonimen človek namignil, da se moram soočiti s resnico.

Resnica je edina stvar, ki se ne more olepšati in brez katere se propade. (Rostand Jean)

Resnica je ena težjih stvari v našem življenju, veliko stvari je odvisno od nje, noben odnos ne zdrži dolgo brez nje, vedno pride na dan in najtežje jo je tako povedati kot drugemu sprejeti. Pa je čisto vseeno ali moramo nekomu povedat po pravici, da ga imamo radi, ali pa da ne želimo biti več z njim. Oboje je resnica, pa oboje je težko povedati. Oboje je tudi težko sprejeti.

In še ena stvar je pri tej resnici, dlje kot čakamo da jo povemo težje je.

Zato:
če nameravaš opisati resnico, pusti eleganco krojaču. (Albert Einstein)