Nikoli ni nič ali samo črno ali pa samo belo. Tole tukaj gor je, ja je črno/belo, mogoče moram imeti še belo, ker imam sivo in črno.Ampak ja, zadnje čase se sprašujem kam so nekateri šli. So odšli ker je bilo vse črno belo in vedno na voljo? So odšli ker so želeli od mene da naj naredim vse črno/belo?
Danes mi je polepšal dan moj res dragi prijatelj, ki si je ukradel malo časa zame. Vedno rečeva le pet minut pa potem vedno ostane dlje. Ker mi vedno pove še tisto kar si o vsem skupaj misli on, in me vedno postavi nazaj če kje zaidem. No res je, da nikoli ne moreva v petih minutah obdelat obeh. Halo saj nisva stroja.
Kmalu po tem, ko sem bila še pod vtisom njega sem dobila na mail tole:
Zavidajo mi, ker si upam živeti tako kot mi je všeč. Nadarjenost, uspeh in bogastvo ti odpustijo, samo sreče ne odpuščajo. (Hans Hahe)
Ravno o tem sva govorila o sreči. Sreči ker se ne obremenjujeva zakaj, ampak jo uživava.
Vse kar si trenuto želim je, da bi lahko dobila še tole kdaj, ker paše, ker je fino izmenjat objem. In ja tudi tega bom dobila če ne prej, pa ko prijatelj pride spet na svojih 5 minut.Priznam ni mi čisto všeč, da nekoga ni, in upam samo to, da ve, da se vrata pri meni ne zapirajo, ampak so vedno odprta.
