dam-daš

Verjamem, da toliko kolikor daš v nekaj toliko dobiš nazaj.
In res je, avto je pač ena taka stvar, ki ji dajem tisto kar je nujno potrebno in prav nič več. Celo zelo grdo delam z njim, saj ga niti ne umijem, da o sesanju niti ne govorim. Sicer to povezujem z zvestobo in mi to delajo drugi (vedno isti - zato zvestoba).
No danes zjutraj se mi je prižgala ena lučka na armaturi, ki nikoli ne pomeni nič dobrega. Na brzino ob pol osmih zjutraj brskam po možganih kaj za vraga mi hoče avto povedat, se peljem mimo mehankarja in lučka ugasne. Ampak ta lučka se je prižgala spet ob vžigu, ko sem šla k Vidi. Kličem mehankarja in mi da pametno vprašanje ali mi gorijo štop lampe. Ja kreten, kako naj pa to med vožnjo sredi belega dne ugotovim? No kakor koli se baba znajde in v btc-ju obstajajo velike trgovine. Parkiraš rikverc nanjo, stopiš na bremzo in pogledaš v špegu - loči svetijo. Ma to je ziher ena češka od mehankarja k sem ga zbudila.
Med tem ko sem šla futrat zajce, no danes jih je futral sodelavc, ker sem morala priti do konca kaj ta lučka je, potegnem ven knjigo z navodili kjer piše: okvara sistema za pregretje svečk. Ok vžigalne svečke so šle k vragu. Ne niso ker potem avto ne bi vžgal. Vžigam, ugašam, dela.
Lučka še vedno sveti prvih par nekaj metrov in moja diagnoza je bila prava. Ena svečka je šla in me ne zanima, ampak mehankarju dam 100E in to ma dost da mi zamenja vse 4, pokrije stroške, plača sebe in me pelje na kavo.
Ker si vsak zasluži nagrado če je priden sem danes posesala avto in ga celega zbrisala. Sploh ne morem verjeti da celo nekaj kao diši not. Saj ne bo dolgo, jutri je napovedan dež.

Stroju moraš nekaj dati zato, da ti da tisto za kar je bil narejen. če mu ne daš, ne dobiš.

In še nekaj je bilo danes , spet sem polagala račune zakaj lahko sem nekje ne drugje. Zakaj, zakaj, zakaj.....
Preporsto zato, ker dobim toliko kot dam tudi nazaj, v bistvu dobim več in dobim v taki obliki ki mi je v tem momentu všeč.
Vsa stvar mi ne jemlje energije, ampak me enkrat za spremembo z njo fila. In srčno upam, da mu jo hitro ne popijem, ker je .....kar koli že je, je fino.
In prvič v svojem življenju se sprašujem nekaj novega. Ali vsaj približno vračam to kar tukaj dobim. Ker dam daš varianta mora bit.

Če samo prejemaš ni nič ne daješ se pipca enkrat zapre, ker zmanjka. Če vidiš da zmanjkuje, pa ne omejiš zadeve, ali pa ne obnavljaš vira, ampak še vedno samo črpaš in črpaš ne smeš bit razočaran ko ni.
Če vir ni čisto iztrošen se ga da obnovit, zavedat se je potrebno, da ne čez noč. Vsaka stvar rabi svoj čas, da se obnovi. To je mislim da najtežje sprejet. In tu je razlika med ljudmi in stroji.
Če pa ni volje oziroma poguma, da se spremeniš, da začneš svet dojemat drugače potem .....
Bistvo sinergije je spoštovanje razlik med ljudmi. Zares učinkoviti ljudje so dovolj skromni, da poznajo svoje meje zavedanja in cenijo bogastvo, ki jim ga prinaša sodelovanje z drugimi (Stephen R. Covey)
Upravljat s človeškimi viri je pa....ja umetnost zavedanja, spoštovanja, sprejemanja in dajanja.

224

Toliko tablet mora pojesti Bajka v štirih tednih.
Kako? Nimam ideje
Zakaj? Zato ker se ji je ponovila Erlihija - bolezen, ki jo prenašajo klopi.
O tej pizdariji niti ne mislim pisat, ker je to ena stvar, ki če bi se jo dalo ubiti bi jo mučila do smrti, ker mi že v tretje jemlje voljo do vsega skupaj, tokrat pa me daje v en zelo zajeban položaj ker res ne vem kako naj jo vsak dan nafutram z 8 tabletami.
Torej če vas zanima si v strica googla vtipkajte erlihioza in začnite brat.

No če vas mogoče zanima človek, ki je definitivno težji od moje psice, ki ima 39 kg mora pojesti eno (1) na dan.

Ja sem žalostna, sem jezna, sem......... po malem imam vsega pol kufer, ker res ne vem kaj sem v svojem življenju naredila tako narobe, da se mi dogajajo take stvari in da morajo to potem doživeti tisti, ki jih imam najraje.

Mogoče mi res ne ostane drugega, kot da ratam pizda in da vidim če bo potem konec vseh teh bedarij.

In ja, sem res trenutno tako brez idej, da mi je uspelo jokat. Sicer ne vem za čim, ker saj bom nekako sfutrala te tablete, pa Bajči je tut v kondiciji in jo ne bo pobralo no, ok malo jo bo, ampak bom delala na tem, da je ne bo.

Delno je pomagal kebab, še čokolada in bo bolje. Samo s tem v red spravim sebe, ne rešim pa vprašanja kako naj pojeva 8 tablet na dan.

Upanje je instinkt, ki lahko ubije razsodnost duha. Živali ne poznajo razočaranja. (GREEN)

Ker sem malo pasja, velikokrat baje svinja, ne priznam poraza, še najmanj pa ne verjamem da se nekaj ne da....bom naumila kako bova pojedli teh 8 tablet na dan!

Upanje je kot nočno nebo; nikdar ni tako temno, da ne bi odkrili kake zvezde. ( O. FEUILLET)

Črno belo

Nikoli ni nič ali samo črno ali pa samo belo. Tole tukaj gor je, ja je črno/belo, mogoče moram imeti še belo, ker imam sivo in črno.

Ampak ja, zadnje čase se sprašujem kam so nekateri šli. So odšli ker je bilo vse črno belo in vedno na voljo? So odšli ker so želeli od mene da naj naredim vse črno/belo?

Danes mi je polepšal dan moj res dragi prijatelj, ki si je ukradel malo časa zame. Vedno rečeva le pet minut pa potem vedno ostane dlje. Ker mi vedno pove še tisto kar si o vsem skupaj misli on, in me vedno postavi nazaj če kje zaidem. No res je, da nikoli ne moreva v petih minutah obdelat obeh. Halo saj nisva stroja.

Kmalu po tem, ko sem bila še pod vtisom njega sem dobila na mail tole:
Zavidajo mi, ker si upam živeti tako kot mi je všeč. Nadarjenost, uspeh in bogastvo ti odpustijo, samo sreče ne odpuščajo. (Hans Hahe)

Ravno o tem sva govorila o sreči. Sreči ker se ne obremenjujeva zakaj, ampak jo uživava.
Vse kar si trenuto želim je, da bi lahko dobila še tole kdaj, ker paše, ker je fino izmenjat objem. In ja tudi tega bom dobila če ne prej, pa ko prijatelj pride spet na svojih 5 minut.

Priznam ni mi čisto všeč, da nekoga ni, in upam samo to, da ve, da se vrata pri meni ne zapirajo, ampak so vedno odprta.

Soočiti se z resnico

Kopirano iz SSKJ:
soóčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) 1. narediti, povzročiti, da se kdo sestane s kom tako, da se ne more izogniti pogovoru, odgovoru: soočiti kršilca in očividce; osumljenca so soočili z okradeno žensko; soočiti se s pričami ♦ jur. zaslišati pričo ali obdolženca v navzočnosti osebe, ki se je o isti stvari izpovedala drugače 2. publ. narediti primerjavo, konfrontirati: želeli so soočiti različna mnenja; soočiti napore z uspehi; soočiti ugotovitve; soočiti svoja stališča s spoznanji kongresnih razprav ● publ. soočiti koga z dejstvi prikazati jih taka, kot so soóčiti se publ., v zvezi s s, z izraža, da postane kdo deležen zlasti česa neprijetnega: spoznal je, da se mora soočiti z dejanskim stanjem ∙ ekspr. treba se bo soočiti z resnico sprejeti, priznati jo tako, kot je soóčen -a -o: tedaj je bil prvič soočen s tem pojavom; prepoznati soočeno osebo

Nekdo se želi pogovoriti z mano, pa kot kaže nima še dovolj poguma ali pa ima slabo vest ali pa kar nekaj, ker .....dejstvo je, da je najlažje svetovati drugemu to kar veš da bi moral narediti sam. In danes mi je anonimen človek namignil, da se moram soočiti s resnico.

Resnica je edina stvar, ki se ne more olepšati in brez katere se propade. (Rostand Jean)

Resnica je ena težjih stvari v našem življenju, veliko stvari je odvisno od nje, noben odnos ne zdrži dolgo brez nje, vedno pride na dan in najtežje jo je tako povedati kot drugemu sprejeti. Pa je čisto vseeno ali moramo nekomu povedat po pravici, da ga imamo radi, ali pa da ne želimo biti več z njim. Oboje je resnica, pa oboje je težko povedati. Oboje je tudi težko sprejeti.

In še ena stvar je pri tej resnici, dlje kot čakamo da jo povemo težje je.

Zato:
če nameravaš opisati resnico, pusti eleganco krojaču. (Albert Einstein)

Zanikanje II

Sedaj že skoraj ne morem več, ker so znaki zelo očitni. Ampak mogče imam probleme z resnico, ko se gre zame. Zaenkrat še vedno zanikam, čeprav me je položilo v posteljo.
Postelja paše, samo ne za predolgo.
Če mi spet zmanjka glasu bom jutri še kar v postelji.

nizkotneži

Ljudi, samo ljudi se je treba bati, vedno. (Louis-Ferdinand Celine)

Ma je brez veze, da se delam nekaj fino, ker to v tem primeru niti pod razno nisem. Na kozlanje mi gredo ljudje, ki 30 let ne povohajo človeka, potem pa zaradi ne vem kakšnega vzroka dobijo poslanstvo, da morajo rešiti svet. Res jih preziram in ne čutim popolnoma nobene ne moralne ne kakršne koli druge obveznosti do takih ljudi, ki so se kar naenkrat že skoraj naselili v naši hiši.
Res me zanima kjer je bila ta žlahta vseh 31 let, kje so bili takrat, ko je bilo potrebno kupovati darila za RD. Nimam pojma, ker sploh nisem vedela, da so skoraj tako kot bolhe.....kar razmnožujejo se

Prav smili se mi ta dotična oseba na katero so se sedaj spravili kot hiene, ki zavohajo oslabelo žival. Prav vsi so pamtenejši od Boga, da o morali in življenjskih naukih niti ne govorim, ker nimajo komkurence.
Če je ta oseba zajebala vse kar se je zajebat dalo, pa kako za vraga so lahko to dopustili, če so kao vedei za to. Ma ja pa jade, morajo najti enega še večjega reveža kot so oni da se vsaj nekje lahko dvignejo in lahko rečejo da so nekaj več. Itak da ni noben problem biti glavni na vasi!
Prokleti ljudje, taki si ne zaslužijo niti metka v glavo, ker bi prehitro in brez muk umrli.
Če jim rečem kakršno koli iz živalskega sveta, se mi vklopi morala, ker so živali veliko boljše od njih in jih res ne smem žalit. Živali seveda.

Zanikanje

Zanikam obstoj kakršne koli bolezni. No ne čisto, ker sem naredila vse, da se ne razvije v kaj več kot se je v začetni fazi. Jutro je bilo še vedno brez glasu. In če bo jutri tudi tako, ostanem doma še en dan.
Sonce je naredilo svoje in morala sem ven za malo dlje časa kot je le lulanje in kakanje. Vrhovi Kamniških alp so pokriti s snegom. Jupi, sneg je vsaj tam gor, če pri nas že zvončki gledajo ven.
Večreni sprehod je bil v prijetni družbi, polna luna je čisto malo prepozno prišla izza hriba.

Kot kaže je res, da to kar pravi A.Dumas. Vsako Zlo ima dvoj zdravil: čas in sprehod.

Moje zdravilo je sprehod. Moja napaka je, da ne neham govort, upam da se mi jutri le ne bo poznalo, ker se mi ne da bit več doma! 2 dni, sredi tedna - preveč!

zmaga

telesa nad duhom.
Banja ni pomagala, zbudila sem se brez glasu. Za vse okoli mene pomoje ena naboljših stvari. No vročine ni bilo, je bil le grlo, ki ga nisem znala definirat.
Pozitivne strani tega so bile, da sem v službo poslala sms, da me ni, v tišini odpeljala pse lulat in kakat, se vrnila v posteljo in spala. Glas se mi je okoli poldneva vrnil. Spoznala sem uporabno vrednost novoletnega darila, prijela me je živalska lakota, kar pomeni, da ne bo nič hujšega, le telo je hotel premor. Ok ga je dobil.
Stanje zvečer je tako, da glas sicer je(ampak ne za dolgo, ker ga zmanjka), je pa tudi vročina. Ampak večerni sprehod je pasal, priznam. Prokleti oblaki, da so mi zakrili luno.
Čaja sem spila danes 5 litrov, ma da tisto kar se je naselilo na žrelu odapde, ker je že zdavnaj odtajano.
K zdravniku seveda, da nisem šla, se mažem z zelenim gelom, verjetno sem s tem ustavila nos, je pa jeba, ker me tri dni ne smete pojest;-)

Aja moji psi, Bajka je kičasta, ko vidi, da ji bom namazala oči se obrne na hrbet in počaka da mine. Ajša se nekkj upira, ampak na koncu se tudi ona pusti. Človeški del....nespremenjeno.

2/3

Bilanca stanja doma.
Dve od treh živali sta še vedno prehlajeni, danes smo začeli z antibiotiki za učke.
Dva od treh ostalih človekov sta še vedno v postelji.
Tretina, ki je ostala živalski še vedno obačsno kiha.
Človeška tretina tudi že pokašljuje in je na robu.

Spremenila sem se v nehovalko, sprehajalko, kuharico, perico, poslušalko in ....aja začelo me je boleti grlo. Naravne stvari sem že vrgla vase, strok česna in veliko medu, pa sadje in zelenjava sta itak na lagerju non stop. Grlo še vedno boli, grem v banjo, mogoče pomaga. Nimam še časa zbolet!

Zdravje je lahko dobro. Včasih je bolezen boljša. Bolezni so zastavljena vprašanja. Odločilni dejavnik pa je način, kako jih prenašamo. (Ernst Jinger)

Odklop

V petek ob 15.30 sem se odklopila in se danes 14.29 vklopila nazaj. Vse kar sem vmes počela je bilo ali spontano ali rutinsko ali pa je bilo vegetativnega duha, ker možganov nisem vklopila. Pa če dobro pomislim je bilo fantastično. Morala sem najti idejo zakaj bi se vklopila nazaj.

Ideja je samo začetek. To je kombinacija občutkov in namenov: stvari in oblike se zlijejo v eno šele takrat, ko se zares poglobimo v materijo, iz katere so sestavljenje, in jim vdihnemo življenje. (James Krenov).

Začetek imam, ker ideje so. Sedaj pa ne vem česa vse ni, ker sem obstala na mestu in .....ma ne bo že, vse ob svojem času. Tistemu kar ti je namenjeno itak ne moraš ubežat.

Ok dovolj možganov za danes, izkljapljam se spet do jutri do devetih, le s to razliko da bom do takrat skoz doma.

Jutra

Vsako jutro med tednom se počutim kot Hitler. Gledam svoje živali kako sladko spijo in kako nočejo it ven.
Ponavadi ju še pokrijem, da se še malo pocrkljata med tem, ko sem v kopalnici

Ampak če moram jaz v službo, morata tudi psici zjutraj it lulat tako zgodaj. In vedno se potem spravi Bajka na muca, ker on ne gre ven, kot da mi hoče povedat zakaj pa on ne.

Ajša pa se vrže na hrbet in tako izsili še eno jutranjo masažo in božanje, ker kaj naj naredim no, če je na hrbtu in enostavno ne reagira na nič drugega.

Jutro ni moj del dneva, ker moram vsak dan metat tamali iz postelje.
Je pa res, da sta se naučili ekspresno lulat in kakat, ker sta v petih minutah ponavadi že nazaj pri mucu.

Skonto

Kamor koli se obrnem piše znižanje. Ok super, ljudje kupimo vse kar moramo in kar nam ni treba, ker je znižano.
Danes sem kupovala solato 20% znižano. A ni bilo do sedaj tako, da osnovnih živil pa res nismo zniževali. Ok solata ravno ni na spisku, ampak zame je osnovno živilo.

Ne gane me znižanje cunj, čeprav premišljujem da si grem jutri kupit eno icepeak jakno, ker ne morem skoz delat reklamo.

Bolj me zadnje dni muči eno znižanjeNekako je v načrtu, da letos menjam avto, in tega bi lahko dobila brez kredita, ker računam da bom zaslužila zanj. Potem mi pa z reklamami zafilajo vsak prostor kjer se vozim mimo in kadar že gledam TV je reklama. Po drugi strani pa, ker je znižano je sedaj še bolj mikavno toleMalo sem prekratka zanj in bi rabila nekaj krede. Saj ne vem kaj me bolj potegne pri njem glasbena spremljava al barva avta v reklami.

Saj vem, ni mi ga potrebno letos menjat in res je da se mi obeta nekaj drugega. Samo moja zvestoba in ja, kaj naj no, všeč so mi majhni.

Poljski ljubimci

Ok saj smo vsi občasno ali bili ali pa smo še, samo a lahko ne vsi naenkrat in vsi tam kjer jaz stanujem. Na večernem sprehodu sem 4x menjala smer ker so bile potke zaparkirane.

Iskati pot do ljubezni z razumom je prav tako nesmiselno, kot iskati sonce s svetilko. (Džalal al-Din Rumi)

Zato razumem, da se pač ustavite kjer gre ampak fuk cunce tut lahko s seboj odepljete ne na tla mečete!

smrkci

ti dam ti dam ti dam
ti dam ti dam ti dam
ti dam ti dam ti dam
ti dam ti dam ti dam


je pela smrketa ko je skakljala po gozdu, pa Gargamel, pa ata Smrk, pa........to so risanke našega otroštva.
Ta risanka je v bistvu stara že 50 let
Vsako nedeljo sem se zbujala, da sem jih lahko gledala. Ogromno enih zgodb, prigodb. Vedno Sovražim smrkce, pa polno enega besa. Samo na koncuje zmagalo vedno dobro!
In za to smo verjetno vsi vstajali ob nedeljah, pa tega še nismo vedeli v kaj verjamemo, ker smo bili premajhni. Ampak ja, risanke so nas učile, da dobro premaga zlo. In zato danes vstajamo, ker upamo, da se bo to tudi nam zgodilo

Saj ne rabimo biti ata smrk, ali smrketa, le verjeti moramo, pa bo!

Baje se mi zapirajo vrata

Pravijo, da dan po jutru večkrat se pozna,

kdor spoznal je tebe jutra so mu svetla vsa,

ker ti lepo govoriš, ti lepo se smejiš

tudi kadar zaspiš ti le zase živiš.

Pravijo, da vsak je svoje sreče sam kovač,

ti srečo vzameš zase, jaz ostanem le berač,

ker ti ljubezen deliš, ti v ljubezni dobiš,

ti vzameš in greš za ljubezen ne veš.

Ref:

Ko tvoje bo sonce zašlo in vrata v tvoj vrt se zapro,

spoznala boš svet je bogat,

ne najdeš pa ključev od vrat.

Začelo se je že včeraj, ko smo šli na kavo po razstavi in sem pred lokalon srečala enega starga hmmm saj niti ne vem kaj sva si. Ok dam mu lubčka, ki ni prijateljski pa tudi ne še tisti taprav. Ampak si ga je zaslužil, ker res že dolgo nisva šla na kavo. V zahvalo dobim med tem, ko hodimo k avtom sms: huda si huda. Zate bi se tepel. Ker sem ga imela ravno še v vidnem kotu mu pošljem lubčka in dvignem palec ter grem.

Danes grem zjutraj na kavo, odločena da bom imela res mir, tako kot je treba kavo in Novice. No ni bilo čisto tako, ker je prisedel en prijatelj še iz otroštva. Se pogovarjava od tam kjer sva zadnjič ostala in na radiu se rola zgornji komad. Utihne sredi stavka in ga posluša.
Ko se refren odrola že n-tič me pogleda in reče....vrata se ti zapirajo, samo to si zapomni.
Ključe še nikoli nisem nobene zgubila.....kaj pa če sem te, pa tega ne vem.

Pasje razstave

Nikoli jih nisem marala, pa tudi sedaj jih ne, da smo si takoj na jasnem. Pa vsako leto sem v Ljubljani na njej po službni dolžnosti. Ne vem ali imam samo jaz ta občutek, ker jih pač ne maram ali pa je res vsako leto huje.
Gužva, gužva in še enkrat gužva. Da eno uro čakaš v vrsti s psom, da prideš notri - jaz bi se pomoje obrnila in šla domov ker bi moji psici popizdile in koga fentale.
Končno prideš v dvorano in se niti ne moreš normalno prestavljat, ker je spet gužva....pa daj, naj mi samo še kdo ne reče, da to ni mučenje živali. JE!!!!
Se najdejo ljudje, ki jim to ni biznis in gredo družinsko tja. Samo to se vidi že v odnosu do psa, ker ga pobožajo, pa pogovarjajo, pa dajo mu vodo, pa lulat ga peljejo pa....samo teh je res samo peščica.

Imaš pa drugo skrajnost, ko jim je pes le sredstvo za dosego cilja in zaradi njih mi je iti na razstavo...ok grem zaradi družbe oz. nekako sem sama sebi obljubila da grem s tečajniki na njihovo prvo razstavo. Ne vem sicer zakaj, ampak verjetno se počutijo bolje če se nekje v bližini.
Danes mi je zopet igralo srce zaradi enega, ker je uspel iz psičke, ki je imela nos samo na tleh in nič drugega narediti punco, ki ga je gledala kot boga. Res si ob tem misliš le ok, nekaj vpliva imam na ljudi.

Pogrešana

To mi je po eni strani všeč, če te en popoldne in večer nikjer ni, se ne ogalšaš na telefon in potem ti pišejo sms-e a je vse ok.
Vse je ok, le bila sem asocialna in se nisem družila.

Danes ena oseba, ki jo imam rada praznuje rojstni dan, no imela ga je v sredo. Evo bejba tole je samo zate!

Bilo je treba triintrideset let in udarec v glavo, da sem prav dojel svojo vrednost. (Stirling Moss)

Bajba, trideset jih je, ne rabiš udarca v glavo, ker vse veš, le prisluhni si!

bumerang

to je baje nekaj, k ti vedno prileti nazaj v glavo.
In iz tega ven je prišel izraz bumerang efekt, ki se dogaja zadnje dni. Bom danes polna nekih pregovorov, ki kar držijo. Tako kot boš sejal tako boš žel, je definitivno tak.
Pa tudi to definitivno drži, da se nobena juha ne poje tako vroča kot se skuha.
Pa še en mi je bil danes tut všeč: Če vrag omaga, mu baba pomaga.

Osnova, da ti v množici ljudi štimajo zadeve je da ali vse narediš sam (kar je seveda nemogoče, a nekateri res mislijo da to lahko) ali pa da imaš dobro razporejeno delo med ljudi.
No ampak težko je priznati, da vsega ne da ne zmoreš sam, ampak da ne znaš. In spet je tukaj še en: Samo neumni je vedno zadovoljen s seboj.
Pa gremo od začetka tisto o setvi in žetvi. Če stvari niso razdeljene, ampak so kar dodeljene, ti ne more štimat, če ni nikogar, ki bi to sploh pametno pri delitvi dodelil. Smisel dodeltve bi bil, da recimo veš kaj sploh ti je dodeljeno in pa kaj s tem početi. In tukaj je v bistvu bil bumerang vržen.
In ker se nobena juhica ne poje direkt s šporgeta, ker je prevroča se je malo počakalo kaj se bo izcimilo iz tega. No to ni bila ravno pametna poteza, ker se je pri tem bumerang že obračal. Videlo se je, da leti nazaj, pa še vedno ni nihče odreagiral ravno zaradi tega, ker so vedno zadovoljni s seboj. In zgodilo se je auva.
Včasih je bolje malo počakati na obrobju, da vidiš ali se bo pobral ali ne. No bolečine ljudje prenašanjo različno eni so tiho, drugi se derejo, tretji jokajo, četrti kolnejo, peti pa krivijo druge. No obstajaj0 še taki ki so vse od dve naprej. Najlepše v taki situaciji je biti čisto tiho, ker spet pride bumerang efekt ker ponavadi tisti ki te jeb** v glavo zelo kmalu prav tebe rabi in tukaj pridemo do tega, da na koncu baba pomaga. Ampak to je težko, če niti baba točno ne ve za kaj se gre.

No ampak sem se pa spomnila še enega, ki je definitivno taprav: zbunjeni zbunuje zbunjene

Evo to je to!

Odzivi

Moram priznat, da jih je pol pozitivnih pol pa negativnih. Tisti pozitivni so od ljudi, ki jih cenim, negativni pa od ljudi za katere mi je čisto vseeno ali imajo mnenje ali ne.
Vsem je bilo pa nekaj skupnega...na začetku je bila tišina.
Razen en je odreagiral tako naravno in iz srca, da mi je sedaj še bolj jasno zakaj mi je všeč. In vedno ko me je srečal je ugotovil, da sem čisto druga.
Ma nisem čisto nič druga, samo nisem več blond ampak sliva. No dvojna, ker itak da ne morem biti samo ene barve, ker ....ker pri meni nikoli ne veš kakšna pridem od frizerja. Vedno je osnovni plan, ker plan mora biti, potem je plan B ki je do konca neznanka in pa plan C - škarje.
Ampak saj ni samo pri frizerju tako, vendo je pri meni še plan B ali pa C. C je nekako jasen ta B me pa vedno znova preseneti.

Danes sem se poslovila od zgodovine blondine. Celo dvakrat sem tako lepo parkirala, da sem bila sama nase ponosna, kot da bi me nekdo na zastavice vodil v box. Pa samo enega sem izsilala danes. Sem pa opazila že prve posledice ne biti bolnd. Ponavadi me je pred službo spustil najkasneje drugi avto, danes je trajalo malo dlje. Ampak to res ni razlog da sem nazja blond.

Ko enkrat počistiš z zgodovino je pred tabo možnost, da živiš naprej. Borim se proti temu, da bi mi naključni nepovezani dogodki potegnili spomin iz preteklosti in bi se direkt dala na safe mode, ampak včasih pač ne gre in ti to naredi podzavest. Je bolje to držati v sebi ali dati ven iz sebe. Želim si, da bi bili tako zreli, da se lahko če se meni ali pa komur koli drugemu to zgodi o tem pogovorili čim prej in ne delali iste napake ker za to je zgodovina.

V nasprotju z našim prepričanjem ne pregorimo zato, ker bi dali preveč, marveč ker skušano dati nekaj, česar nimamo. (avtor neznan)

Smo bolje

Predvsem on je skoraj OK. Res da je prekinil diplomatkse stike z bratom, ker ga je dvakrat peljal k vetu, je pa res da ima mene sedaj še raje. Včasih si ljubezen kupiš na krut način...

Tile dve.... sta pa vsaj Bajka že čisto taka kot mora biti, danes se je celo zmotila in je popoldne pojedla vse briketke. Me prav zanima, če bova zjutraj spet ob pol šestih sedeli v postelji in am - ale njeno porcijo hrane. Ajši pa ima še malo rdeč uček, ampak ji ne teče več ven. Tako da dragi moji, danes posteljo delimo, pa če vam je prav ali pa ne.

Frizerka je danes ugotovila, da bi bila fantastična mama. Ja samo ko imajo mame bolne otroke ostanejo doma, jaz pa.... mogoče je pa to izjavila zato, ker so ji substance na moji glavi že pošteno načele možgane....to je pač tako če nočeš bit več blond.

Aja še glede barve....moji jutranji bralci, brez panike nisem črna, ker črna je barva Bajke. Nisem čokoladna, ker to je barva mulatov, nisem rdeča, ker to je barva na katero se limajo biki, v glavnem......Mare obljubim, da pred službo pridem do tebe in te ne bo kap. Samo kavo pa ne imej v roki takrat! ;-)

neki mi ....

Strup je v majhnih flaškah pravijo, samo drek za vzorce tut....

Moti me, ker me nekaj moti pa ne znam definirat kaj.
Vsekakor ne maram, da se nekaj dogaja v kar sem posredno vpletena tudi jaz, pa vseeno nikoli prisotna pri tem. Pa ok tut to preživim, ker je to še najmanjši problem. Definitivno pa naredim črto, ko se dela račun brez krčmarja.

Je pa res, da je zadnje dni vpliv zvezd ful čuden in je mogoče zato vse videti malo drugače kot v resnici je. Al pa resnice sploh ni, ker resnica boli. Je pa tudi še nekaj res, da dokler vsi isto mislimo pomeni, da nihče v resnici nič ne misli, zato je kar ok, da misli vsak zase, pa čeprav nihče nič ne misli. V tem primeru je celo bolje da se nič ne misli, ampak to je že filozofija in smo spet pri vprašanju kaj je notri in kaj je zunaj.
V glavnem, ker sem se odločila da bom tudi uradno začela mislit, grem po službi k frizerju.
Napovedla sem si pol leta predno bom nazaj blond, razen če se izkaže, da .....
ma a si sploh želim da me širša množica resno jemlje? Ok bomo vidl kako je živeti kot ne blond.

En ponudba je bila že dobra.....če boš čokoladna te izližem do.....in še naprej.....Me prav zanima kolikokrat bom lizana in pa predvsem a jaz tut lahko ližem ;-)

Če je težava v grehu, potem se pokesajte in pojdite naprej. Tega ne boste nikoli obžalovali (dr. Bruce Wilkinson)

Kaj pa če greš brez kesanja naprej in čisto nič ne obžaluješ? Grešnikov je veliko in le najdeš tistega, ki bi isto grešil kot ti.

Bolnišnica na robu gozda

Začelo se je z njo. Ok priznam, da sem bila kriva jaz, ker sva se potepali celo noč in je bila punca preutrujena. No ampak smo jo odnesli samo z dvodnevnim vnetjem učka. Sedaj je že čisto ok in kravžlja živce vsem z zeleno kravo. Ampak vseeno jo bom v sredo mislim da odpeljala k Ježku, da naredimo test za Erlihijo, ker punca spet je samo na am - torej, ker jo prosim.Ajša je bolna ker je pustila oranžno kravo pri miru. Ne res je prehlajena, tudi njej teče iz noska in pa učka ima vnetega. Tako hudo vseeno ni, ker še vedno poje vse kar ji daš in je prva v kuhinji. Ko Ajša ne je ....urgento k zdravniku, ker je ornk bolna - dokazano vsakič, ker je tudi med kotitvijo jedla, kar načeloma ne počnejo psice.
Tale moj revček je pa res revček. Pa čisto sam si je kriv, ker je prehlajen že od četrtka. Ampak ta hudič ve, kaj pomeni vet. In v četrtek zvečer sem naglas povedala, da gre k njemu in....smrkuc je zginu za dva dni. No bil je doma takrat ko mene ni bilo. In spet samo kiha, ampak ga je brat danes presenetil in odpeljal do veta. Še dobro, da je tale vet več v riti kot ne in zna mačka tut v kletki pregledat (dohtar, dam za kavo, ampak kaj a ni res, da si velik v riti?) Ne vem sicer kaj sta dva veta počela z mojim mačkom, ker že eno uro bruha in se slini. Baje jutri ponovita vajo. Ok včasih se je potrebno za znanost tudi žrtvovati, samo ne vem zakaj so mora žrtvovati sedaj moj muc. Če je to pot do zdravja, naj bo malo bolj trnjava samo, da bo spet zdrav.

In tako moram paziti, da se celo naše krdelo ne prehladi, ker seveda da so skoz skupaj in da je potrebno bogega mucka potem ko kihne umit. In mama Ajša mora poskrbeti za svoja otroka enega prave, drugega posvojenega in tako smo lahko prehlajeni v nedogled.

Tišina

Še kar traja, moja glava je še vedno prazna.
Danes mi je vreme šlo na roke in nisem imela šole. No saj je ne morem imeti, ker je poligon pod vodo. Pa tudi kaj naj jim povem, če imam prazno glavo?
Po pravici povedano upam, da mi ne bo potrebno že jutri vklopit vse gumbe v glavi. Tko počasi bi priklapljala sistem nazaj v pogon.
Sicer pa, kdo mi lahko prepreči, da to ne bo tako?

Noben veter ni ugoden ladji brez cilja (MONTAIGNE)

Malo bom še živela zato, ker živim, ker s tem si nafilam energijo, da spet zaživim.

Ajša

Ta deževen dan in pa kava s kolegom je naredil dan posvečen njej.
Govoriti, da je res ena boljših psich je itak brez veze, ker zame je ena in edina. Ko pa poslušaš, da je to ena boljših psic za enega rečmo da najboljšega vzreditelja delovnih nemcev v SLO se pa zamisliš.
In tudi še nekaj je danes. Pred štirimi leti se je Ajška začela gonit in s tem se je začelo zame nekaj novega. Zgodba o mladičkih.
Iz te male punčke, ki sem jo prinesla vsa vesela domov je zrasla ena velika, lepa, samozavestna bejba, ki me je oblikovala v to kar sem. Njena eleganca zasvoji vse.
Skrito ljudem je to, da je Ajšika punca, ki spi v postelji in ji je postelja nekaj čisto samoumnevnega. Da so njene najljubše igračke tiste, ki piskajo in da se jim še sedaj ne more upreti.Hkrati pa ta nežna in srčna punca z največjim veseljem živi tudi za tisto za kar so bili ti psi narejeni. Za delo!
Pri delu je tisto kar daje nemškemu ovčarju tisto nekaj več. Je s srcem pri stvari in ne pusti te brez vtisa. Pa vseeno ta gmota moči je po drugi strani tudi gmota nežnosti.

In ja tole bi rada še enrkat skupaj z njo preživela, ker ta obraz in te učke....to vidiš le takrat.



Vet je rekel da lahko. Naslednje vprašanje je bilo kolk in kaj bom obdržala doma. Nič, sedaj imam tisto kar sem si želela, je pa res, da imam nekoga v mislih, ki bi lahko imel eno Bajko doma in saga o Ajši bi se nadaljevala.

Zaključek

V meni se je danes zgodil zaključek leta. Res je, da zaradi dela ki ga počnem vedno malo z zamikom končam mesec in verjetno je temu tako tudi z letom. Ko sem vnesla zadnji podatek za plače se je zgodilo nekaj v mojem telesu. Neke čudne sile so iz mene spustile vse. Najprej sem se spraševala kaj je narobe, kaj se dogaja. Šele ko sem šla v trgovino sem ugotovila - ni nobenih glasov v meni. Prazna sem, nič ne planiram, nič ne kalukurilam, ne delam nobenih analiz.....moje misli so prazne.
In to tako paše. Lebdim nekje med zemljo in nebom, čisto vseeno mi je za cel svet, celo za gužvanje starih mamic in stricov mi je viselo dol. Gužva pri sadju, ok dala sem solato nazaj in sem šla po tisto ki je že oprana. Gužva pri kruhu, pa kaj, pakiran je tudi ok, sploh če je še topel. Tako sem z nasmehom na obrazu nakupovala v množici ljudi, katerim je spet zmanjkalo hrane doma. Vrsta na blagajni niti vzdihnila nisem. Verjetno so ljudje mislili da sem malo zadeta, ker sem imela nasmeh, ok nisem bila tako kot Jankovič s svojimi zobki, ampak ja sploh me ni nič motilo. Niti enkrat nisem pogledala na uro, nič me ni morilo, še vedno ni bilo nobenih glasov.

Razlika med vrednim in večvrednim je v tem malce "več". Od sebe zahtevajte malce več, kot bi vi ali pa kdorkoli drug pričakoval. (Keith D. Harrell)

To niti ni tako težko narediti ko govorimo o delu in o dejanjih. Zakaj je to tako težko naredit v kontra delu torej v nedelu, ki je samo počitek in v bistvu največja priprava delu.
Če si ti na tem da se prevesi vse skupaj v nič, ker zboliš in ne moreš delat zakaj se ne ustaviš in si vzameš day off? Ne raje svoj organizem prepričamo celo v to, da ne sme zboleti. To počnem že skoraj cel mesec. in danes sem spet. Med delom me je začelo kuhat in moje misli so bile osredotočene na to, da ok je čas lahko zbolim. In res dve uri sem telesu pustila da je povišal temperaturo čez 37 stopinj. Celo toliko se imam že pod kotrolo, da točno vem kdaj imam 37,5 vročine, ker me začne trgat po sklepih in bolet želodec. Po dveh urah sem si premislila. Nimam še časa zbolet, ker moram biti v ponedeljek nujno v službi in pa, ker sem obljubila eni, da v nedeljo pogledam njenega psa. Ker nekaj tudi vem, telesu pustim da zboli le dvakrat na leto in to je po izpitih in takrat ko mu pustim obležim. Ne za en dan, ampak za par. Tako da ta malo več je bil spet imejmo telo pod kontrolo. In res ne vem če se mi ni telo zahvalilo za to 2 urno dovoljenje imeti vročino s tem, da mi je odplaval vse misli v glavi. Ali pa je bilo to tisto malo več kar sem si privoščila zadnje dni. Biti s tistimi, ki mi trenutno dajejo več kot jaz njim in biti tam kjer mi je lepo, kjer telesu in duši povrnem energijo, predvsem pa biti jaz brez ostalih primesij.

Sarme

To je hrana, ki paše in ki vedno pozdravi čudne občutke v želodcu. Narejena je hitro in brez posebnih muk. In zaradi njih sem šla danes prej iz službe.

Jesti je treba, da živiš ne živeti, da ješ. (Sokrat)

Saj sem jih imela v načrtu že med vikendom samo sta meso dobili psici, ker se ni našel čas za biti doma. Ker ko se spraviš delat take stvari moraš biti s srcem zraven. Nek znani kuharski mojster mi je enkrat rekel, da če ni skuhano iz ljubezni pa naj bo ta ljubezem samo ljubezen do svojega želodca ti ne pomagajo najboljše sestavine tega sveta. Če pa vsakič zraven daš še del svojega srca lahko tudi iz skoraj nič narediš kraljevo pojedino.
In priznam, da se tega držim, ker ima gospod popolnoma prav. Če nisi s srcem zraven in kuhaš zato da (tale bo grda!) doštukaš drek, potem je hrana tut taka. Če pa ješ ker si lačen in si nečesa res zaželiš bo pa....sicer pa saj je vsepovsod tako da če si nekaj res želiš boš to tudi dobil in bo točno tako kot si želiš.

Bohinj

Lepo je, kar je fantastično, če ni, naj vzbuja vsaj fantazijo. (Latinski pregovor)

Oboje dobiš v Bohinju.

Vzame, ajde štiri ure na izi in vožnja, ampak dobiš pa.....sonce, tišino, svež zrak, neopisljivo lepoto, prijetno utrujenost in dober golaž.

Ti rečem živjo novo leto?

Preživela to noč, ki je ena vsaj zame bolj butastih noči. Ali ljudje res rabimo razlog za to, da nekomu želimo vse dobro. Mora biti to res točno določen dan, ko vsi potem lažejo in se nasmihajo joj srečnega pa zdravga....ok ne bomo o tem, ker bolj kot sem budna današnji dan bolj ugotavljam da sem preživela enega lepših novih let.
Preživela sem ga tam kjer mi je lepo. Na prostem v družbi nekoga s katerim si veliko pomeniva in si zaupava. Brez prilagajanja in početja nečesa kar ti ni všeč zato da ugajaš.
V bistvu je bila samo ena napaka, okoli je bilo preveč ljudi.

Domišljija je začetek ustvarjanja. Domišljaš si, kar si želiš, želiš si, kar si domišljaš in nazadnje ustvariš kar hočeš. (G.B. Shaw)

Če se mi je včeraj nepričakovano zgodil skoraj tisti idealni NY, potem se bo ob pravem času in s pravim človekom zgodil tudi tak kot si ga želim. Nekje na samem ravno toliko visoko da si dvignjen od vsega, da se ne sliši več pokanja, vidiš pa ognjemete, ki švigajo v nebo. Z zelo izbrano družbo, ki ne presega več kot sfero intimnosti in seveda ob sebi imeti še psa. Če bi bilo vse skupaj nekje ob kaminu, vzunaj pa meter snega, bi bilo že blizu ideal.

Nekaj spreminjam že nekaj časa in to bom kar obdržala za naprej. Nehala se bom spraševati kaj si drugi mislijo ob tem kar počnem. Saj živim zase in ne za to kaj si bodo mislili drugi. In tudi ne bodo najprej drugi potem pa jaz. In tudi nobenemu se ne bom zagovarjala zakaj sem s kom. In če mi kdo ob tem zameri, jebat ga.....ta ni pravi je, le egoistični bedak, ki se je prisesal name.

Daj vsakemu dnevu možnost, da bo najlepši v tvojem življenju (Mark Twine)