sobota, 18. januar 2014

Pravica izražanja svojega mnenja in svoboda govora

Svoboda govora je nekaj, kar je pri nas zagotovljeno z ustavo in naj bi štimalo.
Štima več ali manj, če gledaš od daleč.
Nekaj primerov zadnjih dni je, ki mi pravi, ali imamo res svobodo govora?
Ali te lahko zaradi objave tvojega mnenja kar obsodijo in začno o tebi napletat intrige. Ok, da bi bil to osamljen primer, bi rekla...osebne zadeve.
Ampak ker sem med njimi tudi jaz in ljudje, ki jih osebno poznam, je to že vse skupaj bolno.
Ne bom se pretirano spuščala v psihološke profile ljudi, ki so tako omejeni, da gredo zaradi objave, objavljene ali na blog-u ali na Facebook-u, celo tako daleč, da si upajo človeku škodovati.
Palica ima vedno dve strani. In druga stran vedno užge tam, kjer najbolj boli.
Ne razumem ljudi, res ne.
Čeprav ok, tudi jaz sem v zgodnjih 20.tih podlegla čaru forumov in tega, da se da skrivat za navidezno anonimnostjo. Ampak nikoli ne na škodo drugih. sedaj, se sploh več ne spuščam v debate, ker na žalost je veliko tistih, ki še vedno trobijo eno in isto, ki so še vedno povsod prvi in glavni. Ni problem biti prvi in glavni, če imaš za to oprimerljive razloge. Ne pa samo kvantiteto blebetanja.

Drugi taki kvazi znalci, so pa ljudje, ki niti niso dovolj izobraženi in se zato pustijo zapeljati in odpeljati na limanice. Ker če niti ne znajo shranit napisanega, niti niso toliko računalniško pismeni, da bi stali za svojimi besedami, potem veš, da so bili zapeljani. Razumem, da je težko in sramotno, v letu 2014 priznati, da si računalniško polpismen. Sploh zato, ker so se določene debate iz gostiln preselile na družbene medije. Ker za oštarije ljudje nimajo več časa- na družbenih omrežjih, si pa lahko recimo med tem, ko čakaš na redeči luči. In gostilniška debata, ki je sedaj preseljena na socialno omrežje, res ni nek verodostojen vir, na osnovi katerega bi se sodilo.
Ker se vračamo v tiste čase, ko so vaški pijančki obsodili Poldeta, da ima neki z Micko, zato, ker je Jožetu, po četrtek kozarčku rujnega, rekel, da čez Micko se pa ne sme govorit.
To so delali vaški pijančki, ki v svojem ljubem življenju niso naredili nič, razen, da so se ga občasno dobro napili.
In sedaj se vse to dogaja na bolj sofisticiran način. Včasih so se trači širili po oštarijah, sedaj pa internetu in na osnovi teh, se spuščajo v vsakogar, ki jih ni všeč, ker je boljši od njih.
Pijančki nikoli niso šli govorit čez svoje, ampak so vedno govorili čez tiste, ki so nekaj ustvarili in imajo nekaj za pokazat.
Sodobni pijančki, ki ga, roko na srce še vedno radi dajo na zob, le da je to očem skrito, so popolnoma isti. Spravljajo se na ljudi, ki imajo nekaj za pokazat in ja, ki so zaradi svojega dela naredili nekaj več.
In vedno iščejo na kaj bi se obesili. Ker ne najdejo nič konkretnega, se obesijo na nekaj, kar ne pije vode že na kilometer daleč. Ampak za zdraho narest, jo pa vedno.
Samo, to zdraho naredijo samo znotraj isto mislečih, ki so tudi na istem intelektualnem in mentalnem nivoju. Vsak, ki ima vsaj malo širšo mišljenje in ki misli vsaj malo s svojo glavo ve, kdaj je izrečeno hec in kdaj res.
Soditi in delati intrige na osnovi luštne slike in komentarja, ko se pošališ na svoj račun....

Zaradi takih omejencev, se začnejo ljudje, ki imajo ogromen potencial in od katerih bi se lahko ljudje kaj naučili, ali pa se samo z njimi zabavali zapirat pred svetom.
Zaradi ljubega mira in svobode govora.
Tudi sama sem zaradi takih zaprla log za komentarje. Pa je škoda, ker je dejstvo, da je bran. Sploh sedaj, ko pišem o FBI in me ljudje na cesti...o FBI, veš vse vem o tebi, te berem.
Ker če se spustiš na njihov nivo, postaneš isti. Pustiti, da te blatijo je pa tudi težko. Zato, je v svobodnem svetu to veliko lažje kot včasih. Prave kljukice odkljukaš in imaš navidezni mir.

Samo je zapiranje v varen svet, res še svoboda govora?