Danes je bila kar trikrat z mano v službi. Najprej sva bili na sestanku. V lokalu se obnaša kot čisto odrasel pes. Skoraj celo uro je bila pod mizo in spala, razen, ko so jo ljudje božali se je zbudila.
Na poligonu se tudi čedalje lepše obnaša oz. tako, kot si želim, Da se uleže in ne teži, ko imam stranke. Pa čeprav je zraven nje mladiček. Res je, da je to nemogoče, če tudi drugi kuža skače po njej, a vseeno je bila eno uro res pridna. Zvečer sva imele še enega s katerim je bila na tistem ubijajočem sprehodu, ko v eni uri narediš 500m, ali pa še to ne.
Že na jutranjem sprehodu je imela učenje sprehoda. Smešno se sliši učenje sprehoda. A če želim, da bo lepo hodila, jo moram to naučit. To zahteva ogromno mira in potrpljenja, saj jo moram stalo popravljat in ji stalno govorit kaj se sme in kaj ne sme. Bodimo pošteni, ja ti potegne živc in jo premočno ustaviš, ampak se v istem trenutku zavedaš, da je to čisto brez veze, saj je punca stara šele 3.5 meseca in res ne more hoditi ob meni, kot kak odrasel pes.
Od vsega hudega je dobila živčen prhljaj.
Dlaka postane čisto suha in posuta z belimi pikicami. Prhljaj mine že par minut po tem, ko ne delamo več s psom. Pri Bajki sem se zelo sekirala, ko je imela pol hrbta belega, pa čez eno uro spet vranje črnega. Sedaj, ko vem, da to ni nič hudega, sem se danes samo začela smejat. Dobra je Abi, da mi hoče slabo vest, narediti že tako zgodaj. Ne bo šlo, sem videla že skoraj vse.
Danes me je nasmejala do solz. Za kosilo sem si skuhala brstični ohrovt in enega sem ji ga dala za probat. Najprej ni vedela kaj naj za njim, ko je ugotovila, da se kotali po tleh, je imela največji žur. Vmes je, če kaj odpadlo, le to pojedla. Ko je pojedla še zadnji del se je usedla in gleda po tleh, kje je njena nova igračka. Dala sem ji še enega in zgodba se je ponovila.
Včeraj je prespala kar dobršen del noč, upam da ga bo tudi danes.
Ima sveže postlano posteljo:)