Danes sem imela uradno prosto nedeljo. Nedeljsko senior ligo sploh ne štejem za delo, saj smo tam zato, ker nam je fino. Danes sem zamudila, ker sem bila na masaži in se sploh niso sekiral. Šli so na travnik in se igral. Naše kave so pa itak že tradicionalne. Danes je bilo nove samo to, da se nam je pridružil še en produkt našega poligona :) Ja, poliogn je ploden :)
Teden, ki je za mano je bil lep. Kljub dežju smo imeli šolo, ker sedaj čakat lepo vreme je utopija. Pa nam je kar uspelo in smo imeli več ali manj po suhem.
Ne razumem določenih ljudi, ki pridejo občasno v šolo, pa nič ne delajo doma, potem pa mislijo, da bodo zvezde večera. Pa jade....so ja, samo so prej kekci večera. In kar me pogreje zadnje čase in si res ne bom več pustila. Potem namesto, da bi bili tiho, raje delajo norca in sebe in mene, kot pa da rečejo mea culpa in so tih.
Konec je prizadetih, predvsem moških egov. Me je nek dan imelo, da bi mu rekla, naj ga spusti na velikost svojega lulčka, da potem bi lažje živel. Ker z majhnim egom gre, prevelik dela pa škodo samo sebi.
Ampak z njimi živijo oni, ne jaz. Itak sem se že naučila, da taki gredo, ker jim ego ne dovoli ostati, saj se zaletavajo v zid, ki se ne premakne, amapak celo napada nazaj.
Sem bila v četrtek tako vesela. Po 4 mesecih sem spet videla Lio. Punco, ki mi je dala za mislit, da se vse z vzgojo in šolanjem tut ne da. Da obstaja tudi neka sila, ki ne ustavi psa. O njej sem pisala večkrat
Lio je obiskala energijska ostoepatinja in od kar jo je in od kar delajo z njo, je punca čisto druga. Priznam, da bi se mi kar malo za malo zdelo, če ne bi spet ven padla, ko me vidi. Po drugi strani me je bilo ful strah, kaj če vse uničim, ker psica me ima pač rada. Tako, zelo zadržano sem šla v prvi stik z njo. Še prej sem seveda povprašala za navodila kako naj reagiram.
In bila sem zelo vesela, ker je bila stara dobra Lia, po drugi strani se mi je pa takoj užgal alaram...neee, ne smem jo preveč dvignit, ker bo šlo vse delo v rit. Hitro je dobila cufo in vse je bilo ok:)
Največje presenečenje oz. prav tko wtf efekt, sem pa doživela na kavi. Najina zadnja kava je bila kot v nemem burleskastem filmu. Lia gor, lia dol, gor, dol...tokrat...kot da ni isti pes. V bistvu mi je bilo prav tko mal mim, ker ni skakala okoli mene, pa vse je bilo umirjeno...sploh ni isti filing, kot si ga vajen.
Zato sem dobila dokončni da vsem svojim razmišljanem o tem, da je treba neki spremenit in začeti delat drugače.
Zavedno ali nezavedno to že počnem pri nekaterih. Sedaj bom res prav načrtno, pri tistih, ki bodo pustili delala še z večjim poudarkom na stvareh, ki niso del kinologije, ampak del energije in višjih zemljskih in vesoljski sil.
Ker to je to. So psi, ki niso krivi da so taki, in da se jim pomagat. Samo ne na ta način, kot smo navajeni.
Teden, ki je za mano je bil lep. Kljub dežju smo imeli šolo, ker sedaj čakat lepo vreme je utopija. Pa nam je kar uspelo in smo imeli več ali manj po suhem.
Ne razumem določenih ljudi, ki pridejo občasno v šolo, pa nič ne delajo doma, potem pa mislijo, da bodo zvezde večera. Pa jade....so ja, samo so prej kekci večera. In kar me pogreje zadnje čase in si res ne bom več pustila. Potem namesto, da bi bili tiho, raje delajo norca in sebe in mene, kot pa da rečejo mea culpa in so tih.
Konec je prizadetih, predvsem moških egov. Me je nek dan imelo, da bi mu rekla, naj ga spusti na velikost svojega lulčka, da potem bi lažje živel. Ker z majhnim egom gre, prevelik dela pa škodo samo sebi.
Ampak z njimi živijo oni, ne jaz. Itak sem se že naučila, da taki gredo, ker jim ego ne dovoli ostati, saj se zaletavajo v zid, ki se ne premakne, amapak celo napada nazaj.
Sem bila v četrtek tako vesela. Po 4 mesecih sem spet videla Lio. Punco, ki mi je dala za mislit, da se vse z vzgojo in šolanjem tut ne da. Da obstaja tudi neka sila, ki ne ustavi psa. O njej sem pisala večkrat
Lio je obiskala energijska ostoepatinja in od kar jo je in od kar delajo z njo, je punca čisto druga. Priznam, da bi se mi kar malo za malo zdelo, če ne bi spet ven padla, ko me vidi. Po drugi strani me je bilo ful strah, kaj če vse uničim, ker psica me ima pač rada. Tako, zelo zadržano sem šla v prvi stik z njo. Še prej sem seveda povprašala za navodila kako naj reagiram.
In bila sem zelo vesela, ker je bila stara dobra Lia, po drugi strani se mi je pa takoj užgal alaram...neee, ne smem jo preveč dvignit, ker bo šlo vse delo v rit. Hitro je dobila cufo in vse je bilo ok:)
Največje presenečenje oz. prav tko wtf efekt, sem pa doživela na kavi. Najina zadnja kava je bila kot v nemem burleskastem filmu. Lia gor, lia dol, gor, dol...tokrat...kot da ni isti pes. V bistvu mi je bilo prav tko mal mim, ker ni skakala okoli mene, pa vse je bilo umirjeno...sploh ni isti filing, kot si ga vajen.
Zato sem dobila dokončni da vsem svojim razmišljanem o tem, da je treba neki spremenit in začeti delat drugače.
Zavedno ali nezavedno to že počnem pri nekaterih. Sedaj bom res prav načrtno, pri tistih, ki bodo pustili delala še z večjim poudarkom na stvareh, ki niso del kinologije, ampak del energije in višjih zemljskih in vesoljski sil.
Ker to je to. So psi, ki niso krivi da so taki, in da se jim pomagat. Samo ne na ta način, kot smo navajeni.
