četrtek, 18. april 2013

Izogibanje mestnim sprehodom

Včasih sem se še sekirala, ker so eni in isti vedno manjkali na skupnih sprehodih. Ko sem ugotovila, da en manjkajo zato, ker tisti dan ne morejo, ampak zato, ker jih pes stalno vleče in ne morejo z njim v miru na kavo, sem si rekla...njihov problem. Če ga nočejo rešit, jim nihče ne mora pomagati.
Mi je pa zato toliko lepše gledat tečajnike, ki se res sprehajajo čez mesto, ki si ga med sprehodom lahko celo ogledajo. Ampak ti si bili na čisto vsakem sprehodu...in ti re nimajo več nobenih težav.

Res se ne čutim več odgovorna za tiste, ki se izogibajo delu.
Predvsem pa ne za tiste, ki niti v šolo ne hodijo ali pa pridejo enkrat na mesec. Če ne gre, ne gre. Brez dela pa ni napredka.

Včeraj tamalčki

Danes pa..mala šola in seniorji - kot da jim ni bilo:)


Lep dan je bil danes. Odlično dopoldne v Tivoliju, kjer sva s Tino razlagale novinarki, da nisva delale nič, pa ogromno, da sva vse naredile na sprehod.
Popolnde sicer malo žalosten, ker sem spozanala psa, ki so ga vpisali v šolo imeli potem še individualne ure, pes je pa nemogoč. Ko ti tako nekdo tako zafura psa in to pod "strokovnim vodstvom", se vprašaš kdo je tukaj nor.
Ampak se je pa dan zaključil toliko lepše. Celo v miru sem lahko spila kavo.