Začelo se je prejšnji teden, ko se mi je zgodila tako neumna nesreča, da jo človek niti ne more predvedt. Od tal se je odbil povodec, se mi zapletel med prsti, v rinko na koncu povodca pa se je ujel prstanc. Kaj je sledilo... vse je bilo tako hitro, da niti ni preveč zabolelo, le en tak grozen zvok je bil. Pogledala sem proti roki in si rekla. Ok, prst je še gor. Ura se je ravno začela in sem jo tudi speljala do konca. Priznam, da sem konec že težko čakala, ker me je čedalje bolj bolelo in prst je izgubljal gibljivost. Za začetek so tut mokri robčki v avtu ok in sem ga zavila. Led in obkladki so pomagali, a v nedeljo sem vseeno odšla na urgenco. Slikanje in šlatanje luštnih fantov je dalo diagnozo zvitega prsta in nategnjenih vezi. Ok, samo da ni zlomljeno, to je vse kar me je zanimamalo. Priznam da sem se nekje bala tud potrgane vezi. Dobila sem najbolj blesavo opornico ever. Prstanec je poškodovan in v mavčarni so mi naredili obvezo iz flajštrov. To je sedaj kao najbolj moderno, ker imaš zlepljen poškodovan in ok prst in z ostalimi lahko gibaš. Ja, saj je vse ok, samo kaj ko se ti vname koža pod tem. Že v torek zvečer sem morala malo odlepit in dodat zrak not, ker me je že pošteno srbelo, v sredo me je pa ob enih kar katapulitralo do moje dohtarce. Že na vratih sem mahala, da mora to dol. Res je moralo, ker sem imela že lepo vneto kožo. Dobila sem staro dobro opornico. A tudi to ni najboljša rešitev, saj mi jo je skoraj 10cm viselo ven, pa še prst je bil v eni čudni legi kjer me je začel bolet. Predelujem opornico in zjutraj naredim svojo imobilizacijo prsta. Več kot uspešno, kako pa ne povem :)
Kljub poškodbi sem vseeno v ponedeljek šla odpret s.p. Sedaj sem uradno:
Vzgoja in šolanje psov, Alenka Klemenčič s.p.
Odprtje s.p. je res enostavno. Zapelješ se na Ajpes in ti naredijo čisto vse.
No odpret poslovni račun je pa malo drugo zgodba. Če imaš zavito desno roko je logično, da ne moreš pisat - seveda če si desničar. No in pridem v banko, celo k vodji poslovalnice so me poslali. Bila sem več kot prijazna. On...potegne šop papirjev in jih obrača proti meni. Nekje na sredini poti ga ustavim : hmmm se opravičujem, ampak ne morem pisat. No podpišem se lahko, samo ne prevečkrat.
Njegov pogled bi morala fotografirat in poslat na natečaj :)
Res ne razumem, da moram leta 2012 izpolnjevat obrazce, ki jih potem prepisujejo v računalnik ročno.
No, nisem ga.
Mrzel tuš za mlado poslovno žensko - ja kartice pa ne dobite takoj, šele po treh mesecih....a res, kako naj pa poslujem?
Ker se mi ni dalo kregat sem šla domov in jim poslala mail. Zaključila sem ga: glede na vse zgoraj navedeno, res ne najdem vzroka, da v primeru če mi kartice ne izdate takoj, ne zaprem oba računa, ki jih imam odprta pri vas. In čudnežno so našli rešitev in dobim kartico. Seveda sem skoraj umrla od smeha, ko sem morala še isti dan priti v isto banko k istemu človeku, ki mi je zopet dal šop papirjev. Še vedno nedolžno dvignem roko in rečem..ne morem. No, tokrat se je želel celo pregovarjat, da on ne bo pisal namest mene. Mene je pa minila prijaznost in se je pojavila odločnost, ki je pomoje ni pričkavol. No, podpisala sem se, to se pač ne more namesto mene.
Razbit avto....jah nasedla sem na en robnik. Ne morem se zgovarjat na nikogar, niti na mojo blond barvo ne.
Bom imela pa avto popravljen - končno, ker ga že 2 leti vozim na servis, da mi ga popravijo od toče, pa od septembra, ker so mi vdrli not. Sedaj bom pa drug teden brez avta in bom kočno peljala bicikl na kavo:)
Življenje pač poskrbi, da mi ni dolgčas in da ne padem v rutimo. Pa še prisilil me je, da zajaham bicikl -al pa tut ne, mogoče dobim nadomestni avto :)
Kljub poškodbi sem vseeno v ponedeljek šla odpret s.p. Sedaj sem uradno:
Vzgoja in šolanje psov, Alenka Klemenčič s.p.
Odprtje s.p. je res enostavno. Zapelješ se na Ajpes in ti naredijo čisto vse.
No odpret poslovni račun je pa malo drugo zgodba. Če imaš zavito desno roko je logično, da ne moreš pisat - seveda če si desničar. No in pridem v banko, celo k vodji poslovalnice so me poslali. Bila sem več kot prijazna. On...potegne šop papirjev in jih obrača proti meni. Nekje na sredini poti ga ustavim : hmmm se opravičujem, ampak ne morem pisat. No podpišem se lahko, samo ne prevečkrat.
Njegov pogled bi morala fotografirat in poslat na natečaj :)
Res ne razumem, da moram leta 2012 izpolnjevat obrazce, ki jih potem prepisujejo v računalnik ročno.
No, nisem ga.
Mrzel tuš za mlado poslovno žensko - ja kartice pa ne dobite takoj, šele po treh mesecih....a res, kako naj pa poslujem?
Ker se mi ni dalo kregat sem šla domov in jim poslala mail. Zaključila sem ga: glede na vse zgoraj navedeno, res ne najdem vzroka, da v primeru če mi kartice ne izdate takoj, ne zaprem oba računa, ki jih imam odprta pri vas. In čudnežno so našli rešitev in dobim kartico. Seveda sem skoraj umrla od smeha, ko sem morala še isti dan priti v isto banko k istemu človeku, ki mi je zopet dal šop papirjev. Še vedno nedolžno dvignem roko in rečem..ne morem. No, tokrat se je želel celo pregovarjat, da on ne bo pisal namest mene. Mene je pa minila prijaznost in se je pojavila odločnost, ki je pomoje ni pričkavol. No, podpisala sem se, to se pač ne more namesto mene.
Razbit avto....jah nasedla sem na en robnik. Ne morem se zgovarjat na nikogar, niti na mojo blond barvo ne.
Bom imela pa avto popravljen - končno, ker ga že 2 leti vozim na servis, da mi ga popravijo od toče, pa od septembra, ker so mi vdrli not. Sedaj bom pa drug teden brez avta in bom kočno peljala bicikl na kavo:)
Življenje pač poskrbi, da mi ni dolgčas in da ne padem v rutimo. Pa še prisilil me je, da zajaham bicikl -al pa tut ne, mogoče dobim nadomestni avto :)
