5 dni sem bila brez avta in sem preživela. V bistvu, če dobro pomislim je bilo čisto ok. Ker mi pač ni bilo treba v strcuno, nisem šla. Če bi bilo potrebno, bi lahko šla tut s Contesso. Res je, da me je malo strah, da mi jo bi ukradli, ampak enkrat bo treba reskirat. Po drugi strani je pa tudi res, da bi šle komot lahko z Bajko peš.
Ampak če ni treba, ni treba. In nisva šle.
Avto je popravljen vrhunsko, sploh ga nisem spoznala, ker so ga še oprali. Opran je bil 2x v enem tednu. Ni čudnega, da nisem dojela da je moj. Sploh nisem vedela, da imam tko svetlo srebrn avto :))). Mogoče ga bom pa večkrat odpeljala v pralnico.
Mi gre pa pošteno na jetra moj prst. Danes je pa že 14 dni. Ok lahko ga premikam gor in dol. Ne morem ga pokrčit in stegnit do konca. Ovira me zadnji člen. Ampak to ni problem, ker je res vsak dan bolje. Večji problem je ta, da ga ne morm premikat levo in desno. In še huje je to, če se slučajno dotaknem česa in pri tem ne kontroliram giba zraven skor umrem od bolečine. Tole ni samo zvit prst. Moje mnenje je, da mam natrgano vez. O tem, da imam prst še vedo zeleno plav, tut ne bi! Tko da mu dam še kakih 10 dni, potem bom pa morala neki narest. Tko pač ne gre. Še vedno si ne morem normalno namazat kruha - v tem ni seveda nič slabega, ampak, tudi solate ne morem normalno zmešat. Še težje jo jem, ker mi natikanje na vilico povzroča bolečino. Ko sem v prtljažnik dajala cunje za Bajko, sem pa skoraj umrla od bolečine. Ne morem z dlanjo poravnati rjuhe, ker boli k pr norcih. Aja, tipkam pa mirno lahko. V glavnem en navaden drek je to!
Jutri bom cel dan porabila na predavanju in podaljševanju licence. Prav zanima me ali so končno programi taki, da so usmerjeni v življenje, ali so še bolj podrejeni višjim izpitom in pripravi na njih.
V tem pogledu se nikakor ne strinjam z uradno kinologijo, ki ni usmerjena v življenje, v to, da se tečajnike nauči življenja, ampak v to, da so programi in izpit samo priprava in višje izpite. Pustim se presenetit. Za začetek bo presenečenje to, da bom končno dobila nazaj svojo licenčno izkaznico. Konec novembra 2008 sem izgubila vse dokumente, vključno z izkaznico kinoloških nazivov. Kljub mailom, klicom in opozorilom, tudi malo grožnji ;) in seveda pošteni ironiji je nisem dobila. Baje, da sedaj jo le dobim.
V bistvu si za jutri želim, da dobim izkaznico, da grem lahko na kavo, da bo cesta ok in da pridem čimprej domov. Aja, pa da bove z Urško šle na pameten kosil :). Aja, pa da bodo zjutraj že krof, ko pridem po kavo za na pot.
Ampak če ni treba, ni treba. In nisva šle.
Avto je popravljen vrhunsko, sploh ga nisem spoznala, ker so ga še oprali. Opran je bil 2x v enem tednu. Ni čudnega, da nisem dojela da je moj. Sploh nisem vedela, da imam tko svetlo srebrn avto :))). Mogoče ga bom pa večkrat odpeljala v pralnico.
Mi gre pa pošteno na jetra moj prst. Danes je pa že 14 dni. Ok lahko ga premikam gor in dol. Ne morem ga pokrčit in stegnit do konca. Ovira me zadnji člen. Ampak to ni problem, ker je res vsak dan bolje. Večji problem je ta, da ga ne morm premikat levo in desno. In še huje je to, če se slučajno dotaknem česa in pri tem ne kontroliram giba zraven skor umrem od bolečine. Tole ni samo zvit prst. Moje mnenje je, da mam natrgano vez. O tem, da imam prst še vedo zeleno plav, tut ne bi! Tko da mu dam še kakih 10 dni, potem bom pa morala neki narest. Tko pač ne gre. Še vedno si ne morem normalno namazat kruha - v tem ni seveda nič slabega, ampak, tudi solate ne morem normalno zmešat. Še težje jo jem, ker mi natikanje na vilico povzroča bolečino. Ko sem v prtljažnik dajala cunje za Bajko, sem pa skoraj umrla od bolečine. Ne morem z dlanjo poravnati rjuhe, ker boli k pr norcih. Aja, tipkam pa mirno lahko. V glavnem en navaden drek je to!
Jutri bom cel dan porabila na predavanju in podaljševanju licence. Prav zanima me ali so končno programi taki, da so usmerjeni v življenje, ali so še bolj podrejeni višjim izpitom in pripravi na njih.
V tem pogledu se nikakor ne strinjam z uradno kinologijo, ki ni usmerjena v življenje, v to, da se tečajnike nauči življenja, ampak v to, da so programi in izpit samo priprava in višje izpite. Pustim se presenetit. Za začetek bo presenečenje to, da bom končno dobila nazaj svojo licenčno izkaznico. Konec novembra 2008 sem izgubila vse dokumente, vključno z izkaznico kinoloških nazivov. Kljub mailom, klicom in opozorilom, tudi malo grožnji ;) in seveda pošteni ironiji je nisem dobila. Baje, da sedaj jo le dobim.
V bistvu si za jutri želim, da dobim izkaznico, da grem lahko na kavo, da bo cesta ok in da pridem čimprej domov. Aja, pa da bove z Urško šle na pameten kosil :). Aja, pa da bodo zjutraj že krof, ko pridem po kavo za na pot.
