Tudi nedelja je pasja. Imamo že kar ritual. Najprej šola, potem pa na kavo. Luštkana skupina, predvsem pa me je danes presenetila tišina. Na začetku sploh nisem vedela kaj mi manjka, kaj je drugače, ...nekaj ni bilo tako, kot je bilo do sedaj.

Še zadnja psica, ki je zaradi pasme nagnjena h histeriranju, je nehala histerirat. Tišina je, nihče ne laja, nihče ne cvili in tudi lastniki so čedlje manj glasni. Čeprav je ta skupina zelo velika, se je ravno ta raznolikost psov v njen izkazala za preddnost. Psi so se naučili sobivat s seboj in tako mali kot veliki so skupaj in se igrajo.

Včasih me ob pregledu slik kar stisne pri srcu. Ujet trenutek res zgleda, kot da se bodo ubili.

V resnici so pa zelo pridni!

Vedno se vložen trud povrne. To, da se lahko žogamo čez pse, je definitivno poplačan trud in poplačilo vseh živcev, ki jih pustijo tečajniki na poligonu.