nedelja, 20. julij 2008

Vse se je že nekoč zgodilo

Ajškina leva zadnja nogica je dobila flek, odpadat ji je začela dlaka, danes pa je bilo dovolj in spet smo poviti. Podobno temu je, le da ni tako odprto še, ker sem upam da reagirala dovolj hitro.

Danes sem končno rekla sami sebi, da je dovolj čakanja Saj sem že velikokrat rekla, da ne razumem ljudi, ki gredo v šolo in pozabijo, da to tudi stane. Ena deklica je to pozabila že enkrat, no ni čisto pozabila, le spomnit jo je bilo potrebno. Saj potem je, sicer s težim srcem, a vseeno poravnala svoj dolg. Tokrat je bilo drugače, sama je povedala kdaj bo, ma saj ni bilo toliko drugače z njene strani, ker je seveda pozabila na to kaj je rekla in jo je bilo potrebno spomnit. Potem pa je bilo za obe drugače. Postavila je pravila za katere niti pod razno nisva bile dogovorjeni in logično je bilo, da tokrat ustavim jaz. In sem, pa saj o tem sem že pisala, da pač ni smela na izpit, ker ni plačala niti eura.
In ker je bil eden zadnjih njenih poiskusov stavek, a mi ne zaupaš da ti bom plačala, sem čakala na tisti termin, ki ga je določila. Kako poznano...seveda da ni nobenega glasu od nje, kje šele keš.
Pa sem počakala še malo, da ne bom slučajno dobila servirano, da se ji maščujem zaradi brata, in tega čakanja je dovolj.
Če imaš društvo in če si nekaj naredil, kar mi konec koncev ne more oporekat, ji lahko izstavim račun. In društvo Bajka je izdalo račun. Seveda, ker se ona ni držala prav nobenega dogovora ji ne priznam popusta in če deklica ne bo plačala, si bom prav vzela čas in jo bom čakala. Pa ne tako, da bom cepljala za njo in prosjačila, ampak konec koncev če dam več za tožbo kot je vreden račun, bom ta denar od nje dobila. Ker za norca me ne bo imel nihče, in mojega dela ne bo dejal v nič nihče. Sploh pa ne bo nihče rekel, da to počnem zato, ker se njej maščujem za dejanje njenega brata....za vsako rit se palca najde, tudi za njegovo se bo. Samo ta palica ne bom jaz, ker ...nekdo me čuva, da mi pošilja ljudi v moje življenje, hkrati pa zelo pazi, da mi le ti ne škodujejo preveč.
Več ali manj se ti stvari v življenju ponavaljajo zato, ker nisi sposoben spremeniti sebe.
Letošnje leto je bilo leto, ko sem se spremenila toliko, da ne pustim več pometat s seboj in s svojim delom.
Ogromno se moram še naučiti, predvsem ne imeti slabe vesti. In predvsem se ne ozirat na to, da nekateri igrajo podlo igro in mislijo, da bodo nekaj iztržili iz tistega za kar niso niti malo zaslužni.

Vedno pričakujte le najboljši rezultat zase in za druge (Leon Nascon)

Upam, da ne bo račun postal predmet tožbe, ker si globoko v sebi tega ne želim. Vendar pa to globino počasi prepričujem, da zaradi nje nisem nič boljša, kvečemu manj vredna v očeh ostalih.