nedelja, 13. julij 2008

Težko je...

Se ji da upreti in reči ne. Pri ljudeh mi gre to že lepo od ust. Samo pri njima pa....kako naj rečem tem učkam, ne, ne dobiš sladoleda.

Temu blaženemu pogledu...
Saj potem zapre učke...
in uživa...
Sploh pa, zakaj bi se morala nekaj it in ji reči ne. Zato ker samo uživa v stvareh, ki so mnogim nedopustne. Pa kaj, če sta potem, ko sta pojedli popoldne sladoled, zvečer pojedli še tortico, pardon ježka in prejle še malo čokolade. Saj, arašide, ki sem jih mlela ob pivu sta tut dobile.
Pa.....njima mi ni treba reči ne, ker je meni fino vse to kar počneta.

Danes se sprašujem ali je nekdo primeren lastnik za Lenko. Klinc, a sem jaz dobra lastnica Ajše in Bajke. Spita v postelji, jesta lahko tudi to kar jemo mi, ko se je prejle ulilo sem se vsedla v avto in šla po fotra in Bajko, da nista bila mokra - skrbelo me je za Bajko ne fotra.
Sem dober lastnik, ker jima kar veliko pustim, po drugi strani pa čisto mirno ju sunem v rit če ne ubogata ko je traba?
Ko ju pogledam sedaj v postelji mislim, da jima čisto nič ne manjka in da smo se pač podredile ena drugi in sta čisto zadovljne s tem kar imata. No jaz pa z njima.

"Zakoni življenja so preprosti, mnogo preveč preprosti za tiste ljudi, ki se želijo boriti in kompiicirati. Kar daš, to dobiš, kar misliš o sebi in življenju, se ti uresniči. Tako preprosto je to."