Že lani sem pisala o izpitih in že lani sem se spraševala ali je res potrebno pokazti vsakič manj. Tule sem imela monolog.
Letos sem bila po dolgih letih spet s tečajniki in sem jim lahko do konca upam, da pomagala da jih ne premaga trema. Če pa se postavim v njihovo vlogo pa....bi se mi zelo fržmagalo, da smo dobili tako slabe ocene glede na ostale. Pa naše ocene niso bile slabe. Vse kar je nad 90 pik pri tako mladih psih je enkratno! Mi pa smo se gibali med 92 in 97 pikami Torej smo bili včeraj ne razred boljši, ampak smo bili v bistvu brez konkurence.
In težko je meni, ker jim ne moram glede na videno povedat, da pa to še ni to, ampak da so vseeno fantastični.
Za moje me ne skrbi, ker če me tekom tečaja vsaj enkrat ne prekolnejo po doleg in počez nisem dobra. Skrbi me za ostale, ker oni sedaj imajo papir v roki in psi, ki so ga hudo svirali na izpitu bodo danes v Tivoliju spuščeni. To je tisto kar me skrbi in to je tisto proti čemer se borim. Zato so moji tečajniki deležni res stroge šole. Ker za vse moje dam roko v ogenj, da gredo lahko v Tivoli, jih spustijo, čeprav je le to prepovedano in VEM, da bodo prišli nazaj. Ne sicer vsi na prvi klic, da drugega, največ tretjega pa. In za vse od mojih vem, da če se bodo zadrli ne se bo pes še predno bo do konca lastnik rekel ne ustavil pri tem kar je počel. Zakaj....ravno zaradi treningov, ki so jih bili deležni pri meni.
Tega niso krivi tečajniki, ampak, saj sem že decembra pisala o tem, da vsak ravno ne more biti inštruktor. In ja vse enkrat začnemo, tudi jaz sem, samo ko sem začela sem bila goba, sem poslušala, sem pivnala besede, reakcije, znake,....vse kar se je dogajalo na in ob poligonu. Ne pa, da sem nekmu, ki ima mnogo več izkušenj kot jaz upala reči, da mi to ni všeč. Pa ne gre se v tem da si upaš ali ne upaš. Gre se za to, da je treba najprej premislit zakaj je to naredil. In predvsem .....ne, če ni volje in želje po tem, da se učiš, ne po knjigah in seminarjih, ampak na najbolj praktičnih primerih v relanosti kar je lahko, potem....
Nisem na svetu zato, da bom sodila druge, sodim lahko le sebi. In paziti moram, da pri tem ne spustim standarda, ki ga imam. Pa kaj potem, če bomo brez konkurence. Na koncu šteje to, da moji gredo res lahko z njimi prav kamor hočejo.
