Požreti besedo

Ne vem ali sem res še mlada in naivna, ampak zame je beseda beseda. In če nekdo nekaj reče to velja, ne glede na okoliščine. In ne glede na to kaj se vmes zgodi, je potrebno držati besedo. Letos se je zgodila ena takšna stvar, da so mi vsi pravili naj nekoga vržem iz šole. Da je tako bolje za vse vpletene. Ne ne bo šlo, sem profesionalc in če sem dala besedo, da izpeljem tečaj do konca ga bom. To kaj se je zgodilo vmes in kako so se okoliščine spremenile ne sme vplivat na dogovor. In svojo besedo sem držala. Kljub vsem kar se je zgodilo in kar se je dogajalo se je šola končala, no se bo v soboto. Temu pravi držati besedo in biti zrel.
Nekdo mi je naredil uslugo in mi je rezarviral eno stvar, ki je sama takrat nisem mogla. Pustimo okoliščine, ki so se tekom časa spremenile, ampak nekje vmes je bilo tudi, da bo ta stvar neke vrste donacija. Super lepo, lepa gesta, priznam. Takrat nepričakovana, ampak ja zakaj pa ne. Saj konec koncev res, roka roko umije in nekje lahko skompenziramo.
No besedo se da tudi pozabiti in kot kaže se ta je. Ampak že to je nekaj, da sedaj, ko lahko to naredim sama ne bom rabila usluge zato, da stvar dobim.
Velikokrat se izkaže da je usluga v bistvu najdražja storitev, ki jo plačaš v življenju. Ampak če v tistem trenutku pač nimaš druge možnost, hkrati pa si to želiš, prosiš za uslugo.

Mlada sem še, naivna pa nič več. in res je, priznam: pustim se malo zmesti ne pa zavesti.

Pričakovanje pa raste. Še čisto malo in bo.