Po črnogorsko

Vstala ob 7.15 ker me je bolel hrbet - čuden položaj spanja je naredil svoje. Natočila vodo v banjo in tam prebrala časopis. Odpeljala tamali lulat in kakat, šla v strcuno po zajtrk in na pumpo po kavo. Ob zajtrku prebrala nedeljca in smo šle nazaj spat. Malo pred dvanajsto nas zbudi telefon, ampak zaspimo nazaj. Ob dveh naročim kosilo in gremo ven na en mali krog. Pojem kosilo, že drugi dan na kitajski hrani in seveda, gremo spat Ob petih pride majster in nas zbudi. Gremo pogledat na poligon kjer ni nič novega. Priden nazaj, grem k sosedi na kavo, nafutram potem pse. Jih odpeljem spet ven čez eno uro. Med tem majster že skoraj konča, tudi mojo pisarno. Noče nič računat, ker mu je bilo v vseslje pomagat, ker sem že tako veliko in še bom naredila sama. Hvala majster. Jebeš mlade junce, ki samo gledajo na korist, stari so face, ki cenijo fizično delo in ne gledajo vse skoz keš.
Eko večeri se spet in počasi bom šla spet psa.
Danes sem res kot črnogorc, za vsako stvar ki jo naredim se grem potem malo odpočit. Paše...

Malo zadeta

Od nitra, laka, lepila, barve, škropiva, pa še česa bi se našlo. Ampak mi je kar fino.
Vrata so pobarvana, roba razen laminata nakupljena in jutri mi bo stric, ki mi lakira spodaj zbrusil z mašino poden. Je prevroče, da grem na kolena in drgnem na roke ;-).
Jutri imam day off kar se tiče pisarne. Je čas, da grem malo na poligon. Moj kosec mi je obljubil, da bo do četrtka pokošeno, to pomeni, da bo jutri popoldne kosil. Ma komaj čakam če sem poštena, da bo spet lepo. Moram malo rožice uredit.
Zdele šele premišljujem, da ja, sem bila zadeta danes ja. Na popoldanski sprehod smo šli vsi štirje in itak, da sem vzela s seboj fotkič. Večernega pa sva si z Bajko privoščile dve uri - je morala vsa ta substanca z mene it.
Objektiv je definitivno vreden svojega keša, pa čeprav sem danes samo dojela zakaj je ena stvar na njem.Ena resnica, ki sem jo danes tudi prebrala in je čisto res. Ko se usmiliš nekoga, ker je revež (oziroma se dela reveža, ker je tako navajen), na koncu ti potegneš ta kratko.
Če sprejmeš lačnega psa in ga nahraniš, te ne bo ugriznil. To je glavna razlika med psom in človekom (Mark Twain)

Malo pretiravam

Moja bodoča pisarna oziroma društveni prostor. Tkole je zgledal ob 11.30. V tem malem prostoru, je bilo za tri prtljažnike steklovine, za 2 prtljažnika papirja in eno veliko vreče plastike. To je šlo na otoček za sortiranje. Ko sem končno našla snagine vrečke - prodajajo jih na Petrolu, sem spravila še 4 ta velike vrečke stvari iz te sobe. Da o lesu za pasjo kočo ne govorim.
Ob treh je zgledalo takole. Res je s tole štiharco sem zbila ven ves parket. Od kar ne kadim je fizično delo dobilo čisto drug značaj. Prej je bilo od čika do čika sedaj pa vse v rukerju narediš. Res, da potem samo še v posteljo padeš, ampk narejeno pa je. In nekaj je tudi res, rabim moškega, da mi pomaga premaknit omaro. Sva z bratom zvečer vse zrihtala, čeprav sem pa porabila skoraj toliko časa za to, kot za zbijanje parketa. Pa ne ker je tako težko, ampak zaradi noškega kompliciranja. Razlog zakaj sem samska.
Naslednji odvoz kosovnega materiala bo definitivno povezan z ostanki iz te sobe, ker je kar nekaj pohištva viška.
Bilo je pa še nekaj lepega danes...dobila sem objektiv. Spet ne vem kaj naj počnem z njim, ampa kto se mtut za fotkič rekla, da je too much, pa ni je čisto luštkana stvar. No prvih 100 slikic Lenke in Yanny je ,jaaa to je to. Bila sem prepozna, da bi šla še moji poslikat, ampak jutri bo pisarna malo počakala, ker ima nov objektiv, ki je težak k svina in si bom morala ojačat vrat in roke, prednost pred njo.Tale je za primerjavo. Posneta s starim objektivom, psici sta na začetku terase, jaz na istem mestu kot danes, ko sta bile psici skoz na koncu terase. Pribložno se da dolžino videti iz spodnje slike. Res je noro vse skupaj, komaj čakam jutri.Prav paše mi bit fizikalka priznam. Me boljo roke, seveda da me, sam o se mpa tudi nekaj že naredila.
Šele ko sam, s svojimi rokami delaš stvari jih znaš cenit. Dokler ti naredijo drugi se ti zdi vse nekako ma ja.

Grmenje

Zadnje dni bežimo vsakič, ko gremo ven. Včeraj je bilo prav kot v grozljivki, saj nas je ujel strelski miting in smo zbežale domov.
Danes pa smo odšle v sončku, res da kar lep del naredile tudi po njem, a spet smo bežale domov.
Razlika med danes in včeraj je, da nismo bile mokre in da smo imele po dolgem času spet fokič s seboj. Moji najlepši...


Rožice...Ko posvečate pozornost okolju, zvokom, vonjem in občutkom, ki vas obkrožajo, resnično zaživitev danesm trenutku. (Deepak Chopra)

Ritem....

Ritem je tisto, kar nam kroji naše življenje. Enkrat je hiter, drugič počasen, v povprečju pa vedno prehiter. Prehitevanje pa vemo, da ni nikoli 100% varno, v življenju pa prehitevano tam kjer je najbolj nevarno. in potem pride do tega, da ti več ne naredkuješ ritma, ampak ti ga narekujejo drugi. Najprej tvoje telo, ki ti enostano ne pusti nič drugega, kot da te spravi do postelej in ko si tam, ti dovoli da se uležeš in še predno se zaveš, da ležiš že spiš. In tako je vsako leto, ko telo ugotovi, da je na dopustu. Ampak vsako leto je isto, samo nianse so druge. Bajga se sprašuje isto tukaj.
Je vredno izrtošit svoj organizem skoraj do konca, da se ustaviš. Mislim, da ni vredno in sem se ustavila predno pride do tega. Sem se naspala, pa ne zato, ker me je telo odpeljalo, ampak ker se mi končno nikamor ne mudi.
Včasih moraš tudi preko sebe, da lahko napreduješ.




Preišči in preizkusi vse, zadrži pa tisto, kar je dobro zate.
Tole definitivno ni zame čeprav sva si zrla iz oči v oči in naju je ločilo 5 mm steklo.

Cukr

Lenka je en tak cuker, da drugega kot da se stopiš ob njej ni za pričakovat.
A sem lepa?Prav simpatična sem, a ne?Lovim ....Skoraj jo imamSkoraj ulovim....miško ;-)Pa spet lovim..Ups, sedaj pa jaz bežim..In me ulovi..Jaz ne morem več mami...A ni cuker na kubik?

fotoreportaža

Danes sem delala 15 strani navodil za neko uporabo. Dobesedno za telebane. In ker sem veselo popisovala in lepila slikice se mi to še malo pozna. Današnja šola.
Dajmo Leja no, kje si...ku ku
in letiva....Tudi Brihta je imela probleme z lastnikom, ki je ni dohajal. Pa športnik je
Ajde gremo, gremo..Eh, lastniki so prepočasni. Naj se igrajo sami. In res so se začeli. Mi v prostor on pa žur s frizbijem
En lep, eleganten metLepo lovlenje prvič...drugič...Še en eleganten met:In lovimo:Če ne uloviš te za ušesa!Ampak tu smo zaradi njih in zadnja pripada njim. Amfi v akciji. Frizbi je dobil Amfi ;-)