Malo čez 10 zjutraj, sem šla v službo, ker sem morala odnesti podpisano obvestilo o napotitvi na čakanje nazaj šefu. Seveda ni šlo brez kave z mojim nadomestnim - tole bom še najbolj pogrešala, kdo bo sedaj moj nadomestni? Ma ne bom si fanta sedaj iskala samo zato, ker so me dali na čakanje. Jaz sem zvesta in pika! Kavo sva spila, seveda ne eno, svoje stvari sem vzela, šefu rekla adijo in šla. No ja, ni jim lahko tem, ki so ostali. Delat bodo morali, pa če jim je prav ali pa ne.
Nekako prazen občutek sem imela, ko sem se vsedla v avto, še moj parking ni bil več fraj. Odpeljala sem se v Tuš po stvari, ki sem jih potrebovala. Klic prijatelju, da greva na kavo. Odpeljem se proti obvoznici in ...sve stoji. Naredim prekršek in obrnem čez polno črto, seveda da brez žmigovca, tako da ....hvala tistemu za mano, da mi je pustil plac. Nekako ob takih manevrih pozabljam, da imam karavana in da rabim malo več placa. No kakor koli, me je usoda odpeljala nazaj proti službi. Na rondoju se začne ta komad, in točno vzporedno z bajto se začne besedilo:
Vse kar sem naredila je bilo le to, da sem pribila do konca, odprla okno in v tistem momentu mi je za boljšo sliko manjkal samo še cigaret. Ne vem zakaj, ampak počutila sem se kot po dobrem fuku. Čik in pir, pa muzka naglas in ADIJO!
Ne vem zakaj, amapk bomo videli, občutek imam, da je to napovedovalo konec.