Izobraževanja

Ta vikend je bil namenjen temu. Začelo se je v četrtek v službi, končalo se bo jutri. Petek in danes, pa je bil rezerviran za kinologijo. Petek smo obnovili znanje o sledi, naučili se nekaj o kartografiji in kako uporabljat kompas - ja od petka imam tudi kompas, s katerim pa ne vem kaj naj počnem. Baje bo od 8 februarja vse drugače, ker takrat bomo imeli praktičen prikaz tega, kar smo delali včeraj. Ker nas ej bilo malo, smo lahko razvili komunikacijo na nivoju in to je tisto, kar bi se moralo stalno dogajat. Izobraževanje in izpopolnjevanje na nivoju sebi enakih.
Danes pa smo bili skupaj vsi. Od začetnikov do najvišjih. No, najvišje sva bile 2. En je manjkal in po pravici povedano ni zamudil nič.
Takšna enodnevna predavanja, kot je bilo danes, je metanje časa stran. Tema, ki je najbolj pomemba pri vsem delu, je združena v predavanje za vse.
Najmlajša oseba ne tem seminarju je bila 16 letna deklica, ki celo že vodi tečaje. Pa kej imajo društva pamet, da pustijo deklici, ki pojma nima kaj je življenje voditi tečaj? Saj ni čudno, da je tako v tej naši ljubi deželi, če se tako dela. NE morejo razumeti življenjskih stvari, ker še niso živeti začeli.
Glavnina slušateljev v predavalnici ni imela več kot 25 let. Glavnina med njimi ni izšolala več kot enega svojega psa. Glavnina med njimi se s kinologijo ukvarja max 3 leta. In oni so sedaj inštruktorju. Fantastično. Če sem žleht....kar naj, čez tri leta bom imela ful dela s tem, da bom popravila zavožene pse.

Samo a ni škoda psov in ljudi, ki so dobesedno nategnjeni v šoli s tem, da jim dajo za inštruktorja človeka, ki je še od mleka pod nosom.
Bravo slovenska kinologija, ni mi v čast, da sem del vas, res ne.

Zbujanje ob budilki

Kaj storiš najprej, ko zveš da greš na čakanje? No jaz sem izključila obe budilki. No to, da lahko spim dokler me psici ne zbudita, je vsekakor balzam za moje življenje. Vedno sem bila nočni človek, pa ne za žur, ampak sem vedno ponoči vse počela. Te tri tedne sem kar lepo izkoristila za vse nedokončane stvari.
Danes pa sem spet morala v službo in to ob 8.00. Katastrofa, spet me je zbudila budilka. Tako zgodaj, da sem komaj spravila vse tri iz postelje. Pa samo jest so morali. Ni ga bilo večjega šoka, ko še ptiči zunaj niso prišli jest. Saj je bil že dan.....

Nekaj mi pravi, da se bo nekaj v kratkem spremenilo. Tako, kot sem vedela da grem na čakanje, tako mi sedaj nekaj govori, da prihajam nazaj. Fino fajn, skačem do stropa.....od......
Glede na to, da sem v petek zvedela, da bom od ponedeljka doma, si nekako ne želim, da bi jutri, ko je petek zvedela, da od ponedeljka delam. Ker...potem bom morala najprej vključit budilke in spet bomo morali vstati sredi noči. Vse za ljubi kruhek.

Žensko zavedanje je celovito - iz celotne slike razberejo posamezne dele. Moško zavedanje je ponavadi zaporedno - celotno sliko zgradijo iz posameznih delov (John Gray)

Prednosti trenutnega stanja

Biti na čakanju ni psihološko gledano luštno. Sicer je to spet stvar gledanja, ampak danes je definitivno pozitivno to, da sem na čakanju. Ker je po dolgem času bil spet sonček, sem sem kar smejala vsem, ki so v prisarnah.
Nebo brez oblačka, mrzel zrak, ki pa ga zaradi sončka ni bilo. Božanje sončnih žarkov v rdeča lička, ........ja, to si lahko v pisarni samo zamišljaš. Ko pa si na čakanju, greš na sprehod točno takrat, ko je sonček najbolj močan in ko ti je skraj da malo vroče, če se preveč oblečeš ali pa veliko gibaš. Tako to zgleda na nebu - modro, ko je lahko modro nebo.

Ajšika zopet čisto druga, dva dni nazaj pa mi je zaradi skrbi požrla noč. Verjetno jo je res samo krč prijel in ji je zaskočila čeljust. Grozno za pogledat, ko ne more odpret ust do konca.
Danes je bil sonček in sneg je še vedno...taktika lovlenja mišk, je že skoraj v nulo dodelana, samo miško mora še ujet ;)





Druga dobra stran tega stanja pa je tudi ta, da imam lahko sedaj tudi dopoldne šolo. Ker me šef lahko pokliče nazaj delat imam le individualne ure. No šefovi klici...težko je nekoga voditi na slepo po programih, ki jih šef nikoli ni uporabljal, ma kaj uporabljal, še videl ne. Ampak to je pač tako, če se da edinega, ki to počne na čakanje ;)
Bajka je rada soinštruktorica saj se vedno naleta s tečajniki. Ajšika jih pa tudi sprejme in jim pove kje je meja in do kje se sme gospe težit.





Ajša me je danes malo razočarala s svojim vedenjem, saj smo srečali eno lepo rjavo labiko - to je edina barva labija, ki bi ga tudi imela in jo je prav grdo narančala. Smrklja stara, tega ji ne bom dovolila. Nima se kaj tako obnašat. Tega ne dovolim in pika. Mi je prav žal, če ji je takoj potem žal in gleda s tistimi učki, sory nisem hotla. Prej se je treva kontrolirat in pika!
Enemu pa tale zima ni prav nič všeč....


Prednosti in slabosti so pri vseh stvareh. Jutrišnja slabost bo ta, da moram na predavanje o varstvu pri delu. Ja ....glavno, da bom podučena....s

Čas teče

Čas teče in mi z njim. Včasih hitreje, včasih počasneje. Čas je sicer vedno isti, le nam se zdi, da ni tako. Ko nam je lepo, vse hitro prehitro mine. Ko je kaj narobe pa traja in traja.
Vedno me je groza časa, ker vem, da se nekje konča. Sedaj ko je sneg, Ajšika uživa na polno. Po drugi strani pa se kaže zob časa, ki ni na njeni strani. Noge je ne držijo več tako, kot so jo. Občasno ji kar zmanjka in se zaplete in ne more takoj iz snega. Res je, da nobenemu ni fino, ko pade v luknjo, a tu se vidi, da zmanjka moči. Saj še vedno hodi, se igra, lovi...
Vsakič sproti uživam z njo, pa hkrati zadržujem misli, ker se zavedam njenega časa.

Vsako čudno obnašanje, čuden gib, ali predolg vzdihjalj ...me že stisne, ker nikoli ne vem če ni njen čas.
Nočem še tega, res ne.

Toliko bolj se tega zavedam, ker sem sedaj več z njima in ju res več lahko opazujem. Tisti, ki jo vidijo pravjo, da ji ne bi dali 10 let. No, saj jih še nima, še malo ji manjka.

Zvezdno nebo nad zasneženo pokrajino, utripajoče zvezde, bela tišina- poišči lepoto in našel jo boš. Ni daleč, nikoli ne bo daleč (S.Teasdale)

Spet je bila šola

En mesec in še malo....tako dolgih počitnic nisem imela še nikoli. Začeli smo s sprehodom v mesto, ker je poligon še snežen, parking pa zaplužen.
Luštno smo se imeli, 16 jih je prišlo, sem bila kar malo presenečena, da vseeno toliko. Mi je pa tečajnica res polepšala dan, ker sem za darilce dobila tobico, ki je tako lepa, da jo je kar škoda.
Danes sem imela s seboj fotkič, da imamo dokaz, da smo bili res v mestu.
Pasje blazinice in sol...

Tito je čedalje lepši

Tečajniki pa čedalje bolj pridni





Luštno smo se imeli in upam, da gremo kmalu spet.

Papirji...

Priznam, da od kar nisem v službi mi je prav fino, ker nimam več opravka s papirji in ni mi treba vedeti več kje imam kaj. No ja, kaj še ve, če dobim sms z vprašanjem pač odgovorim nanj. In tako moram vedeti kje je kaj in kako se kaj naredi. Saj ji nisem fovš, da je ostala sama.
Ampak papirji mi vseeeno ne uidejo. Upam, da me ne bo računovodkinja zadavila, ker ji bom prinesla stvari drug teden. Danes sem si dala sebi zadnji dan, da uredim vse in prav vesela sem, da sem našla vse papije. No nisem še ziher, da čisto vse, ampak te niso problem, ker jih lahko še dobim.
Drugače pa...saj papirji so fini, ker tako šele v bistvu vidiš kaj vse si naredil in predvsem koliko si naredil.
Tudi dolžnikom težim dokončno in prav dol mi visi kakšno je njihovo stanje na njihovem računu. Če ste dolži je sedaj skrajni čas, da poravnate svoj dolg! Hudiča, kako je to nemogoče razumet. Konec, ne razumem več. Hočem - ne, ne da hočem - zahtevam svoj denar!

Vsako plačilo včerajšnjega dolga je tudi plačilo jutrišnjega in korak za korakom odpira vrata v življenje brez dolgov. (Suze Drmon)

testi

Kaj si bil v prejšnem življenju:)?

Alenka took the Kaj si bil v prejšnem življenju:)? quiz and the result is Politik

Si prebrisan, iznajdljiv in preračunljiv. Na ljudi imaš velik vpliv in rad manipuliraš. Si dober govorec in ljudje vrjamejo tvojim besedam. V prejšnjem življenju si bil zagotovo politik:)!

Tole je rezultat testa na FB. Sem res prebrisana, iznajdljiva in preračunljiva. V bistvu sem ja, do ljudi s katerimi sem v neosebnem odnosu in s katerimi se ne zbilžam, kaj veš. Manipulator....ma sem kaj ja, ampak manipulira lahko le tisti, ki je profi na svojem področju, ker drugače ga hitro do pelje scat. Sem dober govorec - ti si lahko če verjameš v to kar delaš.

Jah, bo kar držalo, če je test pokazal tako ;)

Čist sta nori na sneg

Ni mi treba zjutraj vstati

To je bilo prvo, kar sem danes popoldne pomislila. V navado ti pride, da v nedeljo prečekiraš budilke, tudi danes sem jo. Ampak meni ni treba zjutraj vstat. Kako hitro se tega navadiš.




Ta teden imam še tri dni dopusta, potem pa sem čisto resno na čakanju. Tole čakanje bom maksimalno izkoristila za stvari, ki sem si jih letošnje leto zadala. Če jih povem, potem ne bodo več moje stvari, zato o njih vem le jaz.
Začetek je bil skoraj fantastičen, čisto malo je manjkalo do tistega, nekaj več. Potem sem se prepustila toku, ki me je odnesel na drugo stran. Ampak vsak čoln ima vesla, da jih uporabiš takrat, ko odpove motor.
Veslati sem začela, sedaj smo še ujamem ritem in pridem tja, kamor sem si zadala. Cilj je postavljen, približujem se mu. Pot je začrtana, ovinki upoštevani. Poledica te sicer lahko vrže iz tira, ampak mislim, da je najhujše za nami in razen kakšnega dvojnega ovinka, ne bi smelo iti več nič narobe.
Vse bo, samo začeti je treba!

TV je lahko pametna odločitev

Današnji večer sem si rezervirala za ogled družinskega filma Čudežna mreža. Govori o prijaznem pujsku. Wilbur je najmanjši pujsek iz legla 11 prašičkov, zato se kmet odloči, da ga bo žrtvoval. Na srečo ga reši mlada Fern, ki ga hrani in neguje. Wilbur tako postane nov družinski član v hlevu, kjer se drugim živalim zaradi svoje mladosti zdi nekoliko naiven. Toda pajkovka Charlotte v njem vidi bodočega prijatelja, zato se kmalu zbližata. Toda druge živali mu kmalu razodenejo njegovo usodo – Wilbur naj bi še pred jesenjo končal na krožniku. Charlotte je odločena, da svojega prijatelja reši, zato splete prav posebno in čudežno mrežo.

Včasih je pametno pogledat kak tak film, ker te spomni, kaj so tiste vrednote zaradi katerih je vredno verjeti v njih in zaradi katerih je naše življenje lahko zelo prizadeto ali pa zelo veselo. Mogoče še vedno verjamem v pravljice predvsem, kadar je govora o moči duha. Vse se ti lahko zgodi, če si le to želiš in če v to verjameš.
Pa je vseeno če te mora na to spomnit družinski film, kjer se več ali manj vso dogaja v štali, kjer so glavni igralci za spremembo živali. Mogoče je zato toliko bolj globoko vse, kar izrečejo, ker že živali niso pokvarjene in hočejo preko živali v ljudeh zbuditi nazaj tisto, v kar vsi verjamemo.

Za smetanco na vrhu, je končno spet pametna nadaljevanka, ki me pritegne in zaradi katere sem redno pred TV-je kadar je na sporedu. Zasebna klinika je primer nadaljevanke, ki ti ne pusti prazne, ko je konec epizode. Pa ne zaradi nekih hiper junakov, ampak ker prikazuje uspešne ljudi, ki si v prvi vrsti želijo biti človeki in ki želijo živeti življenje ljudi. Ki si želijo bližino, ki si želijo intimo, ki si želijo vse to, kar si normalen človek želi. In ravno zato, ker želijo biti normalno v očeh drugih, se postavljajo v vlogo, ki ni njihova. Ne moreš biti na dveh področjih superioren. Ne gre, če ne kje blestiš, ti druga stran šibi. In smisel ljudi na drugi strani je v tem, da ti oprosti to drugo stran in če si res želi biti s teboj, upošteva le to. Zato, da si z nekom intimen res ne rabiš biti z njim pogovorov o ne vem vse čem. Večina uspešnih ljudi ali pozabi na intimo ali pa jih je intima način sproščanja. Tako prvo kot drugi ni najbolje, pa vseeno če si vzameš to za tvojo sprostitev in če to tisti drugi sprejme, potem eno velja.....pogovor je popolnoma postranska zadeva. Akcija je tista zaradi katere sta dva prišla skupaj in pogovor še nikoli ni bila akcija. Zaradi reakcije je akcija tako dobra in ju vleče skupaj. Pogovor ta stik je odbija in preprečuje vse skupaj.
Pa naj še kdo reče, da večer pred TV- jem ni ok. Fantastičen je.
Cwlo tvoje življenje se ti lahko v enem večeru odvrti. Vse lahko dobi smisel in vse potrditev. Zopet verjameš, da če si želiš in če verjameš v to, se ti bo vse zgodilo. In točno veš, da te k nekomu vleče in veš kaj je tisto kar te bremza.

Iskanje računa

Ko si nehaš zaupat, da imaš v sobi urejen nered, je konec. Vedela sem, da vem kje imam račun, ampak, trenutek slabosti in nezaupanja in......panika.
Namesto da bi zajela zrak, sem se spravila pospravit sobo in to od papirja do papirja. In sem dobesedno pretaknila vsak papir in papirček. Počasi me je že res začne stiskat, ker računa še kar ni.
Dobra stvar je, da sem končno začela zlagat papirje po področjih in da rabim samo še en finiš drug teden in leto bo zaključen.
Ampak moj račun....samo še miza mi je ostala. Tudi tukaj se stvari počasi praznijo. Nekako sem se že poslovila od računa, ker to je bila res njegova zadnja možnost in če sem poštena je bila tudi tista prva, ko sem si še zaupala. Na mizi ostaneta samo še dva papirčka in....na enem telefonske na drugem pa...odrezek od POS-a in RAČUN od stroja.....

Ničesar ne pričakujem, zato sem vedno neskončno hvaležen za preproste stvari (R.W. Emerson)

ČE je bil račun razlog, da sem končno, ampak res končno pospravila sobo, potem bom še kdaj založila kaj. En teden sem že na čakanju in čedalje manj imam časa.

Internetna povezava

Zadnje čase me zajeveba tale internet, ker me meče dol, kot da bi bila moški, ki ne more več. In to mi gre na jetra, sploh recimo če kaj delam na strani in ko hočem dati to gor, gre vse v maloro.
Nekako še vedno ne vem kaj naj s to povezavo naredim, bom pa nekaj morala in to kot kaže hitro. Ker to je tko kot z moškimi in avti. Ko se začnejo kvarit, je čas, da se jih zamenja. In ker se mi res ne da ubadat s tem zakaj za vraga me meče dol in zakaj za vraga, se po novem ne morem skonektat na net, če je tut fotr gor. Moram lepo prekinit štrom, potem pa gre. In sorry, to se mi več ne da. Sploh pa sem še vedno pri adsl-ju, plačujem 35€ al še več in vse skupaj je kot kaže res že zrelo za menjavo.
Samo kaj in kam?????? Sovražim tehniko!

Relativnost časa

Čas kar beži in beži. Minute tečejo, ure bežijo. Bojim se, da mi bo pol stvari ušlo, da spet pol stvari ne bom naredila. Jutri začnem s šolo, če ne gre na poligonu bom pa na javnih površinah. Saj moram psa naučit lepega obnašanja v mestu. Sploh pa več ko se bom pojavljala in bolj kot bom vidna, več ljudi me bo videlo.
Najhuje mi je, da niti nimam časa, da bi se smilila sama sebi, da bi dobro dojela, kaj me je doletelo.
Ne vem no, a moram bit res vsepovsod tako razumska. Pa kaj potem, če so stvari logične. Lahko bi pizdila, lahko bi .....ma kaj klinac bi? In kaj bi imela od tega.
Vsaka stvar se zgodi z razlogom in res je le to, da nikoli takoj ne vidimo kaj ta razlog je!
Ni fer, to vem tako jaz kot tudi ostali. Ampak proti vetru se ne da scat. Saj vedno vsak dobi tisto kar mu je namenjeno, dobro ali pa slabo. Saj bodo dobili tudi tisti zaradi katerih vse skupaj ni fer, tisto kar jim pripada. Mogoče so že danes dobili, mogoče bodo jutri, ali pa pojutrišnjem. Nihče ne uide usodi, no razen če si pizda, slabič, brezjajčnik in usodo prekineš s tem, da se ubiješ.
Samo za to je potrebno imeti jajca, kar jih pa vpleteni nimajo. Imajo samo gobec in pravo ime.

Danes sem imela čas za pogovor z ljudmi, ki jih vidim vsak dan, včasih celo večkrat. Vse kar naredim ob srečanju je da se umaknem in počakam da gredo mimo. Ne namenim jim niti pogleda, ali pa jih je dvignem roko v vljudnostni pozdrav. Varnostnik je na začetku opravil svojo delo, da bi bil lahko za zgled fantom iz G4S kaj je vestno delo. Nekako varnostnike brez potrebe po malem zaničujemo, ok ja mlade, starejši pa razmišljajo realno in všeč mi je, da ga motijo popolnoma iste stvari kot mene. Se vidi, da tudi on uživa tu, v tem malem deli raja.

Relativnost časa......to je skoraj tako kot poštenost do ljudi. Vse je odvisno od interesa in tega kaj bo kdo potegnu. Jeba je, ker včasih odloča tudi kdo je komu potegnil......

Naključje?

Malo čez 10 zjutraj, sem šla v službo, ker sem morala odnesti podpisano obvestilo o napotitvi na čakanje nazaj šefu. Seveda ni šlo brez kave z mojim nadomestnim - tole bom še najbolj pogrešala, kdo bo sedaj moj nadomestni? Ma ne bom si fanta sedaj iskala samo zato, ker so me dali na čakanje. Jaz sem zvesta in pika! Kavo sva spila, seveda ne eno, svoje stvari sem vzela, šefu rekla adijo in šla. No ja, ni jim lahko tem, ki so ostali. Delat bodo morali, pa če jim je prav ali pa ne.
Nekako prazen občutek sem imela, ko sem se vsedla v avto, še moj parking ni bil več fraj. Odpeljala sem se v Tuš po stvari, ki sem jih potrebovala. Klic prijatelju, da greva na kavo. Odpeljem se proti obvoznici in ...sve stoji. Naredim prekršek in obrnem čez polno črto, seveda da brez žmigovca, tako da ....hvala tistemu za mano, da mi je pustil plac. Nekako ob takih manevrih pozabljam, da imam karavana in da rabim malo več placa. No kakor koli, me je usoda odpeljala nazaj proti službi. Na rondoju se začne ta komad, in točno vzporedno z bajto se začne besedilo:



Vse kar sem naredila je bilo le to, da sem pribila do konca, odprla okno in v tistem momentu mi je za boljšo sliko manjkal samo še cigaret. Ne vem zakaj, ampak počutila sem se kot po dobrem fuku. Čik in pir, pa muzka naglas in ADIJO!
Ne vem zakaj, amapk bomo videli, občutek imam, da je to napovedovalo konec.

Facebook

Škd Bajka

Ustvari svojo značko

Pravijo da če te ni gor, te ni. Zato smo pač tudi mi gor.

Je pa to še en razlog, da malo predelam internetno stran in da dodam stvari. Evo dodan je en filmček



Upam no, da je ljudem všeč. Malo priznam rabim kakšen feed beck, da vem ali sem na pravi poti ali ne. Mogoče sem vseeno pričakovala preveč, ko sem upala, da bo knjiga gostov kaj bolj polna. Ljudlje še vedno niso navajeni tega, da je Škd Bajka zaradi njih in za njih.


Kdor premaga druge, je močan. Kdor premaga sebe, je mogočen. Kdor je zadovoljen s svojo usodo, je bogat.

Prvi dan

Ne, ne, ne bom sedaj 6 mesecev pisala o čakanju. Danes pa vseeno lahko, saj je prvi vikend, ko vem, da ne grem v službo. Ko se vprašam kako sem, je odgovor vedno - sprošečno. Prav odahnila sem si, ker bom končno imela čas.
Upam samo, da ne bo preveč snega, ker me rama že prav pošteno boli. In, ko sem po nesreči vsebino cele lopate vrgla v kuhinjsko okno, mi je bilo jasno, da moram nehat.
Vrgla sem psici v avto in se podala na off road po naši ljubi uličici. Prav adrenalinska vožnja do Brnčičeve, me je prepričala, da ni danes dan za hodit naokol. Sprehod smo danes dvakrat imele v industrijki coni, ker je spluženo in se da hodit. No, njima je vseeno kje hodita po celcu, jaz bi pa vseeno hodila po kopnem.

Samo tale moja roka....dobr, da več ne kadi, ker bi mi gib delal probleme. Spet se bom zatekla k zelenim zdravilom...kako je že s karecno...mah koga to briga, saj sem le svoja.

Nikoli ne reci nikoli ;)

http://en.tackfilm.se/?id=1262992227875RA94

Na čakanju

Od ponedeljka do 30.6 sem na čakanju. Seveda je naš dragi šef zopet čakal in čakal....ne vem kaj ima od tega, da v bistvu ti prideš tja im mu rečeš, da naj ti za vraga že da odločbo. No saj sploh ni odločba, ampak obvestilo, da si od 11.1.10 na čakanju.
Po eni strani se mi zdi čisto fino, da sem doma, ker najebali ga bodo tisti, ki so ostali. Nikjer ni zagarantirano, da bodo ostali v službi, da tudi njih nekoč, mogoče takrat kot mene, vržejo ven. Sedaj bodo dobesedno najebal, ker bodo dobili še več dela in manj denarja. Po eni strani jim je kar prav....
Kaj bom pa jaz sedaj....ma ful mam preveč časa....pa še niti en dan nisem na čakanju.
Mi je pa tako pošteno sedaj prav fino. Končno je ta pritisk, ki je trajal en mesec popustil in končno vem kje sem - na čakanju!
Bomo delal stvari za katere sedaj nismo imeli časa. Pa...nekaj je...budilko sem izključila takoj, ko sem prišla domov!

Sneg je zakon in pika

Že cel teden je sneg, jaz pa še nisem nobene fotke gor dala... vem, kar ne morem še sebi verjet.
Verjetno zato, ker še vedno nič ne vem, ampak danes mi že prav pošteno dol visi zaradi tega. Danes je dan za sneg...
A je kdo rekel sneg?

Jaz bi sneg...

jaz bi tut sneg..

Daj no....pohiti, sneg je!

Vrži kepo!

Daj no, samo eno kepo

Kepeeeee



uf...počaki me!!!

Skočim še vedno lahko



kepeeee njama


Zdravo seveda tole ni, ampak kako naj jima rečem ne. Ajša je spet čisto na spidu, fotra ščipa, da je čisto plav, mene si ne upa. Tamala hodil počez, da bi ji ja kaj vrgla. Ma lahko je to Ajškina zadnja zima in naj uživa. Zaradi ene kepe že ne bo umrla. Ko pridemo domov jima dam toplo mleko in želodček je ok.

Šola pa...imamo pavzo, ker je sneg.

Parking so nam zaplužli

sneg in jed je res droga za obračat se po cesti, samo ne delat tega pred poligonom, ker..



Snežena zima je res tista prava zima, ko te kar vleče ven. Saj nič ne rečem, bi kdaj pasalo biti doma, samo kako, če tako uživata....