Vedno si mislim svoje, ko začnejo govorit, da je treba v gozdu pazit na velike živali. No ja medvedke z mladiči ravno ne bi srečala, pa še to imam občutek, da če si ti normalen gre mimo.
Ostale zveri pri nas pa dvomim, da bi ravno kaj naredile človeku.
Nihče pa ne opominja, da naj se pazimo male golazni, ki je čisto tiha, ki je niti ne vidiš dobro, čutiš pa tudi ne, dokler že ni v tebi.
Ja, o klopih govorim. Ti mali pizdeki so najbolj nevarne živali v naših gozdovih. Par milimetrov ti zagreni življenje. Pa naj še kdo reče da mali ni tehničar. ae, prišel je čez trenirko in spodnje hlače. Vse kar lahko rečem je le, hvala, da si se vgnezdil spredaj, ker nimam pojma kako bi ga odstranila na riti. Še dobr da mam pse in zato tudi pasjo pinceto za odstranitev klopov.
Ni mi jasno kaj naj še naredim proti tem pizdekom. Razen da se oblečem v skafander in dam tja še tamali dve. Vsakič se pošpricam predno grem ven, torej začitim se.
Psici imata tudi vedno advantix gor in danes sem jima kupila še zeliščne ovratnice. Jutri jima jih namontiram gor, ker je Ajša danes spet enega imela.
Nikoli se ne bolj velikih stvari, ker te vidiš in jih lahko predvidiš. Boj se malih, teh se ne moreš ubraniti, ker te dobijo predno se sploh zaveš!