Včeraj sem dala razvit par slik in med tem, ko sem se peljala se mi je utrnila misel, da bi dala razvit tudi večji format. A4 je 2€ in to bo ravno taman za steno, kot sem si jo zamislila.
Izbrala sem 10 slik za ta format ostale pa so bile standardne 10x15. Ta format mi je ostal kot pravi. Bo že tako, če sem to poslušala 4.5 let. Kaj naj rečem, ko sem svoje fotke pospravljala v album sem nehote pogledala tudi njegove. On fotograf, ki vse to dela kao profi, jaz amater, ki vse dela iz srca. Ok ja, dajmo priznat ogromno razliko v tehniki, a vseeno je bil njegov fotkič takrat najvišje profi kvalitete, moj je pa najboljši med amaterji.
Moje slike sploh nisto tako slabe, daleč od tega. Lahko rečem, da so za to kar sem, fantastične.
Ko pa sem videla svoje slike v formatu 20x30 sem si bila pa resnično navdušena nad njimi in priznam, da sem dobila malo ega.
Šele ko nas ni več strah, začnemo živeti z vsako izkušnjo, bolečo ali radostno; živimo hvaležni za vsak trenutek, živimo polno. (D: Thompson)