Je to takrat, ko je žival že čisto na koncu, ko niti ne more več zadrežvati telesnih tekočin, vidi in sliši že itak nekaj časa ne. Je to takrat, ko se že več kot pol leta rana ne zaceli in kar živi s to odprto rano.
Me zanima kako dolgo bi pri sebi čakali, ker se neka rana ne bi pozdravila. Prav dolgo ziher ne.
Vsako slovo od naših živali je težko, ker je nabito z emocijami, spomini, željami predvsem pa lastnim egiozmom in strahom pred samoto in bogostjo, ker bomo žalostni.
Zaradi tega našega egoizma ponavadi prestopimo tisto mejo, ko bi žival če bi bila v naravi že zdavnaj odšla in umrla v miru. Mi pa mu tega ne dovoljujemo in ga še kar naprej ohranjamo pri življenju. Res je, nihče ni Bog, da bi lahko rekel od zdaj naprej ne boš živel. A tudi nihče ne sme biti zaradi lastnega egoizma Bog in reči, ne, ne boš še odšel.
Vse skupaj je vprašanje ali ne meji že na mučenje živali.
Nihče se ne zaveda, da s tem, ko se zaradi sebe ne more posloviti, dela grozno škodo živali, ki mu je bila vedno zvesta in vdana, ki je bila vedno tam, ko je bil slabe volje, kadar je bil dobre je velikokrat pozabil nanj.
Vsak dan je težje za žival in vsak dan so žile slabše in uspavat tako staro izmučeno žival je težko, ker žile sproti razpadajo.
Zaradi svojega egozima mu omogočimo grdo smrt, namesto, da bi v miru zaspal. Namesto stresa in mučenja ob pikanju in iskanju žile, bi se lahko oba dostojanstveno poslovila.
Zakaj to pišem, ker je sosedov pes že res bogi in ker ponoči joka, pa ga mirno pustijo v pesjaku, da to počne. Ne razumem ljudi, ki lahko mirno spijo, pes jim pa joka in cvili. Udarja s taco po posodi, ker je kot kaže žejen, saj je nazadnje, ko so se ga celo sredni noči usmilili in ga spustili, najprej letel k naši posodi z vodo in jo celo spil. Je tako težko psu dati vodo, če si že tako brezsrčen, da ga ponoči ne greš odpret. Mogoče ga lulat, mogoče ga kakat. Mogoče je žejen, ker mu odpovedujejo ledvica. Mogoče ga peče želodec, ker je slabo hrano. Mogoče ga zebe, ker je že star in temperaturne razlike niso več zanj. Mogoče ga pa čisto vse boli in joka od bolečin. Rano na stegnu ima odprto že skoraj leto dni. Veterinar, ah ne to pa ne. Saj ne trpi.
Ne važno je, da se s tem vprašanjem ubadajo sosedi, da so oni budni čez noč. In da so slabe volje že cel dan, ker ima ta kuža take lastnike.
Razumem, da se zgodi kakšno noč, ampak da nihče ne ukrepa, ko se to dogaja vsako noč...... pa....
Upam, da se bo z vsakim nekoč dogajalo točno tako, kot je on počel s svojo živaljo. Da bo tudi on crkoval na obroke in bo videl kako druge to ne gane. To ne pomeni, da sosede ne gane, in to ni letelo na njo, da ne bo pomote! Govorim o vseh, ki ne ukrepajo, ko bi lahko.
Vse se vrača, vse se plača. Če ne danes, pa jutri.
Pasje prošnje
1. Moje življenje je dolgo samo deset do petnajst let. Vsako slovo od tebe, kadar kam
odideš, je zame bolečina. Prosim, premisli dobro o tem, predno me vzameš za svojega.
2. Daj mi dovolj časa, da bom razumel, kaj hočeš od mene.
3. Zaupaj mi, od tega živim.
4. Nikoli se ne jezi name in ne zapiraj me za kazen. Ti imaš svoje delo, svojo zabavo, svoje
prijatelje, jaz imam pa samo TEBE.
5. Prosim govori kdaj z mano; čeprav ne razumem tvojih besed, poznam TVOJ glas in ta naj
bo včasih samo zame.
6. Kakor koli že ravnaš z mano, dobro ali slabo nikoli ne pozabim.
7. Preden me udariš pomisli na to, da bi te s svojimi čeljustmi z lahkoto zgrabil za roko in ti jo
zdrobil, vendar tega nikoli ne storim.
8. Preden me pri delu karaš, da sem slab, len in trmast, pomisli morda me muči neprimerna
hrana, morda sem predolgo na soncu ali pa mi je oslabelo srce.
9. Skrbi zame, ko ostarim, tudi ti bos nekoč star.
10. Spremljaj me na zadnji poti. Ne reci »Tega ne morem gledati« ali »Naj se zgodi v moji
odsotnosti«. Veš s tabo mi je vse veliko lažje.
Pripis: sem se pogovorila, vem da je težko, za koga pa ni, ampak tudi ona se tega zaveda in ji ga je težko gledat.
Včasih moraš slišat, da nekdo tudi tako razmišlja in vidi stvari tako kot ti. Takrat je sicer težko, kmalu pa veliko bolje. Vsak se naslednji dan, ko se poslovi od psa, počuti boljši človek. In prav je tako, saj je. Omogočil mu je dostojanstvo.
