Rožice iz piksne III

Dolgo že nisem nič o mojmu vrtičku rekla. Torej stvar je taka. Rože iz piksne in tetrapaka niso ravno zaživele. No iz tetrapaka še najbolj, ker je 1:1. divjih jagod seveda ni, tudi ven niso prišle. Roža, ki pa še vendo ne vem kaj je, bo pa kmalu cvetela.

Piksna pa....ostala je samo še sončnica, pa še ta je ostala le ena. Kamilice so še nekaj kazale, da bodo uspele na ni nič od njih.

Najbolje gre še okrasno papriki.

Ampak se ne damo, vrtiček bo ostal!

Mali miški

Mladički so tko lupštni, njihova igra je kmalu pot kontrolo in se res igrajo. Komaj čakam četrtek, ko začnem z novo skupino.

Kdaj je čas

S tem vprašanjem se sreča vsak lastnik živali. Kdaj je čas, da rečem svojemu prijatelju, da je to najino slovo.
Je to takrat, ko je žival že čisto na koncu, ko niti ne more več zadrežvati telesnih tekočin, vidi in sliši že itak nekaj časa ne. Je to takrat, ko se že več kot pol leta rana ne zaceli in kar živi s to odprto rano.
Me zanima kako dolgo bi pri sebi čakali, ker se neka rana ne bi pozdravila. Prav dolgo ziher ne.
Vsako slovo od naših živali je težko, ker je nabito z emocijami, spomini, željami predvsem pa lastnim egiozmom in strahom pred samoto in bogostjo, ker bomo žalostni.
Zaradi tega našega egoizma ponavadi prestopimo tisto mejo, ko bi žival če bi bila v naravi že zdavnaj odšla in umrla v miru. Mi pa mu tega ne dovoljujemo in ga še kar naprej ohranjamo pri življenju. Res je, nihče ni Bog, da bi lahko rekel od zdaj naprej ne boš živel. A tudi nihče ne sme biti zaradi lastnega egoizma Bog in reči, ne, ne boš še odšel.
Vse skupaj je vprašanje ali ne meji že na mučenje živali.
Nihče se ne zaveda, da s tem, ko se zaradi sebe ne more posloviti, dela grozno škodo živali, ki mu je bila vedno zvesta in vdana, ki je bila vedno tam, ko je bil slabe volje, kadar je bil dobre je velikokrat pozabil nanj.
Vsak dan je težje za žival in vsak dan so žile slabše in uspavat tako staro izmučeno žival je težko, ker žile sproti razpadajo.
Zaradi svojega egozima mu omogočimo grdo smrt, namesto, da bi v miru zaspal. Namesto stresa in mučenja ob pikanju in iskanju žile, bi se lahko oba dostojanstveno poslovila.

Zakaj to pišem, ker je sosedov pes že res bogi in ker ponoči joka, pa ga mirno pustijo v pesjaku, da to počne. Ne razumem ljudi, ki lahko mirno spijo, pes jim pa joka in cvili. Udarja s taco po posodi, ker je kot kaže žejen, saj je nazadnje, ko so se ga celo sredni noči usmilili in ga spustili, najprej letel k naši posodi z vodo in jo celo spil. Je tako težko psu dati vodo, če si že tako brezsrčen, da ga ponoči ne greš odpret. Mogoče ga lulat, mogoče ga kakat. Mogoče je žejen, ker mu odpovedujejo ledvica. Mogoče ga peče želodec, ker je slabo hrano. Mogoče ga zebe, ker je že star in temperaturne razlike niso več zanj. Mogoče ga pa čisto vse boli in joka od bolečin. Rano na stegnu ima odprto že skoraj leto dni. Veterinar, ah ne to pa ne. Saj ne trpi.
Ne važno je, da se s tem vprašanjem ubadajo sosedi, da so oni budni čez noč. In da so slabe volje že cel dan, ker ima ta kuža take lastnike.
Razumem, da se zgodi kakšno noč, ampak da nihče ne ukrepa, ko se to dogaja vsako noč...... pa....

Upam, da se bo z vsakim nekoč dogajalo točno tako, kot je on počel s svojo živaljo. Da bo tudi on crkoval na obroke in bo videl kako druge to ne gane. To ne pomeni, da sosede ne gane, in to ni letelo na njo, da ne bo pomote! Govorim o vseh, ki ne ukrepajo, ko bi lahko.

Vse se vrača, vse se plača. Če ne danes, pa jutri.

Pasje prošnje

1. Moje življenje je dolgo samo deset do petnajst let. Vsako slovo od tebe, kadar kam
odideš, je zame bolečina. Prosim, premisli dobro o tem, predno me vzameš za svojega.
2. Daj mi dovolj časa, da bom razumel, kaj hočeš od mene.
3. Zaupaj mi, od tega živim.
4. Nikoli se ne jezi name in ne zapiraj me za kazen. Ti imaš svoje delo, svojo zabavo, svoje
prijatelje, jaz imam pa samo TEBE.
5. Prosim govori kdaj z mano; čeprav ne razumem tvojih besed, poznam TVOJ glas in ta naj
bo včasih samo zame.
6. Kakor koli že ravnaš z mano, dobro ali slabo nikoli ne pozabim.
7. Preden me udariš pomisli na to, da bi te s svojimi čeljustmi z lahkoto zgrabil za roko in ti jo
zdrobil, vendar tega nikoli ne storim.
8. Preden me pri delu karaš, da sem slab, len in trmast, pomisli morda me muči neprimerna
hrana, morda sem predolgo na soncu ali pa mi je oslabelo srce.
9. Skrbi zame, ko ostarim, tudi ti bos nekoč star.
10. Spremljaj me na zadnji poti. Ne reci »Tega ne morem gledati« ali »Naj se zgodi v moji
odsotnosti«. Veš s tabo mi je vse veliko lažje.

Pripis: sem se pogovorila, vem da je težko, za koga pa ni, ampak tudi ona se tega zaveda in ji ga je težko gledat.
Včasih moraš slišat, da nekdo tudi tako razmišlja in vidi stvari tako kot ti. Takrat je sicer težko, kmalu pa veliko bolje. Vsak se naslednji dan, ko se poslovi od psa, počuti boljši človek. In prav je tako, saj je. Omogočil mu je dostojanstvo.

Oprostite

nimam časa - fuzbal je. Finale! Ne me motit!

Kinologija je biznis

Zadnje čase vse več ljudi trdi, da je strokovnjak in se tako dobro spromovirajo, da jim ljudje tudi verjamejo. Imajo podporo dobrega sponzorja, kateremu je v interesu, da se piše o teh stvareh, saj so mu ljudje s psi glavni potrošniki. Saj ni važno, če je še včeraj imel teletakt na psu, važno je, da ima danes seminar o pozitivnem šolanju.
Eh ja, kar naj, v tem svetu moraš itak potlačti svoja načela če želiš preživet. In edini moto in smisel življenja je denar.

Življenje nikomur ne prizanaša. A kaj zato? Vztrajati moramo in predvsem moramo zaupati sami vase. Verjeti moramo, da smo za nekaj nadarjeni in da moramo to uresničiti, pa naj stane, kar hoče. (Marie Curie)

Vse se je zgodilo v eni uri. Začela se je oblačiti, sopara je pritisnila do konca. Zapihal je nežen vetrič, ki se je okrepil. Tečaj sem predčasno prekinila, še dobro da sem ga, ker bi nas toča ulovila tam. Začelo se je s tistimi tipičnimi velikimi kapljami, potem pa rahlo točo. Ravno toliko sem še imela časa, da sem lahko parkirala pred hišo in zmetala oba kovtra gor.

Toča kar ni in ni nehala, kar stopnjevalo se je vse skupaj. Veter je naredil svoje in sploh nisem več vedela kaj naj dam na avto. 2 kovtra, spalka, tepih od ajše, vse skuap jsem obložila s čevlji - človek mora v izrednih razmerah improvizirat.


Toča kar ni imela namena nehat. S sosedo sva obe auvale, ko je toča udirjala pa nama.
Ulica je bila kmalu skoraj bela.

Potem pa kot da ni bilo nič, dež se je umiril, na eni strani se je pokazala mavrica, na drugi pa se je sonce pripravljal na svoj slovo.






Takšna nasprotja in hitre spremembe so tudi zame preveč. Sploh pa ne maram grmenja in en maram toče, ker po njej ni nikoli nič lepega. Pa še boli.
Čeprav moram pa priznat, da sem danes ugotovila za kaj je dobro imeti preveč kil. Soseda ima modrice, meni je pa vse amortiziralo telo samo ;). Vsaj enkrat sem na boljšem!















Čas je bil za sprehod, saj je končno nehalo dežavati. Šele tu sem videla kaj nas je v bistvu doletelo in kakšno srečo sem imela, da sem skenslala naslednjo skupino. Take toče ni bilo že zelo dolgo in upam, da je še nekaj časa ne bo.1

V eni uri se je zgodilo vse. Od sonca, dežja, toče in sonca, ki je rekel pa pa.

transportjada

je srečanje vseh članov sindikata in naj bi jih bilo več kot 500. Vsako leto se dobijo drugje in letos so se v Ljubljani. Ker sem član, sem prišla na đabe kosilo. Še sedaj mi je slabo, ker tut kar je dobro ti lahko škodi, če je v prevelikih količinah.

Nagca ni bilo

Nisem ravno sporščeno odhajala na sprehodm prizam. Tudi, ko sem videla da ga ni, no bilo tako kot mora bit.
Končno sem poslikala male cukrčke v šoli. Prvič se mi dogaja, da mi en pes tako hitro raste, da moram zaradi nejga prilagajat učni načrt. Danes smo se ravno zaradi njegove hitre rasti učili slalom. Bojim se namreč, da bi takrat, ko bi se ga morali učiti, bil prevelik.




Baje prideta še dva, potem pa tudi to skupino dokončno zaprem. Jacka in pudlja naj bi dobila.

500

Danes pišem 500- toto objavo. Čestitke, kdo bi si mislil!

Ne morem verjet, da se po svetu sprehjajo taki kreteni, kot sem ga srečala danes. Ker sem končno dobila spet moj fotkič, sem šla takoj ven. Naključje je hotelo, da se nam je pridružil še muc in ker sem slikala muca, sem videla še nekaj, kar si niti slučajno ne želim več videti.
Začelo se je tako, da se je muc valjal po travi.

Si res vzel čas zase

Kot ga poznam, sem vedela, da bo le to nadaljeval na njivi, zato sem si rekla, da ga počakam. ČE bo sreča, naredim še kakšno dobro fotko. Med tem, ko sem čakala, da se je premaknil, sem opazila, da se po cesti nekdo premika. Ker sta bile obe psici z mano sem pogledala ali ima psa. Nisem bila čisto prepričana če vidim prav, zato sem še enkrat pogledala čez fotkič in samo škljocnila.

Tip je najprej potegnil gor gate, potem pa se je začel dret in potegnil gate nazaj dol in začel skakat. Na njegovo žalost, pa tega nisem slikala, ker mi je to tako mimo, da ne rečem celo primitivno. Mirno sem fotkala naprej mačka, z enim učem pa vseeno gledala kaj se tipu dogaja, saj se mi res ne da ukvarjat s človečki, ki hodijo po javni cesti z napol spuščenimi hlačami. Kot kaže je le ugotovil, da njegovo vedenje ni ok in se je z oblečenemi hlačami napotil nazaj. Muc se je tudi takrat že odločil početi to, zaradi česar sem ga čakala in konec koncev naletela na tega človečka.










Med tem mojim fotosešnom se je tisti človeček od prej zavedal svojih dejanj in se je, ne vem sicer zakaj odločil, da stopi proti meni. Ker se mi niti pod razno ni dalo pogovarjat z njim in mu pojasnevati, da nisem slikala njega, kljub njegovemu šovu sem se raje pobrala domov. Takšni ljudje mi greno pošteno na jetra, kar nikoli ne veš česa je sposoben in zaradi njihovega kretenizma bom sedaj naj nesproščena na sprehodih in bo meni nerodno zaradi njegovih na pol spuščenih hlač.

Malo mi gre na jetra

Nekaj me že nekaj časa mori, ampak na žalost, ker mi pomeni moje preživetje nimam ravno veliko možnosti, da se temu izognem.

Stvari so daleč od pošlihtanih in zaradi tega te hote ali na nehote potegne notri in postanejo tudi tvoje stvari nepošlihtane.

Ne moreš preprečiti, da ptice zaskrbljenosti letajo nad tvojo glavo. Lahko pa preprečiš, da se ti ugnezdijo v laseh ( Kitajski pregovor)

Samo nekako mi ne uspe, da bi tu tudi čisto izklopila. Mirno lahko prenesem, da stvari niso narejene, pa ne po moji krivdi, ne morem pa vse to prenest, ker me notri vseeno žre. V vsakem primeru me bo vse počakalo, to vem. Samo rada bi prišla na čisto, da imam prazno mizo in vse narejeno, da nič ne čaka, ker nekdo ni naredil svojega.
Po drugi strani pa....klinc vse skupaj, če se drugi ne sekirajo se tut jaz ne bom, samo to moram še udejanit in predvsem noč imeti za spanje in ne za razmislek.

Žal mi ker gre vse navzdol in ker se kar ne pobermo, pa bi se komot lahko.

Znebite se nereda v svojem zasebnem in poklicnem življenju ter uravnotežite tok dejavnosti. (Dr, Doreen Virtue)

Svoje življenje sem kar lepo uravnovesila, našla čas tako zase kot za šolo. Vseeno se lahko odklopim in ne mislim na nič. Malo nereda je tisto, kar te identificira in tega ne mislim spremenit. Čist poštirkan avto - to nisem jaz. Nič ne imeti po zadnjih zicih - to nisem jaz. V moji sobi, da ne bi bilo razmetano, pa kakšen štunf na tleh - potem to ne bi bila moja soba.......
Nikoli nič ne more biti črno belo, ker je vmes sivo.
Zdajle mi je na misel prišlo, da moram preverit kaj se dogaja v meni, da sem morala prebarvat sobo.
Siva in bordo rdeča...hmm le kaj si hočem povedat?

RDEČA je signalna barva, barva strasti, vitalnosti, prodornosti. Spodbuja intelektualni razvoj in aktivnost. Preveč rdeče lahko škodi, saj naj bi odvračala od mirnega spanca, če je rdeče v našem okolju preveč, je pa tudi vznemirjajoča in kaj hitro postane nadležna.

Zato je pri uporabi rdeče v prostoru potrebna zmernost. V nasprotju pa prižgana rdeča luč v sobi ustvarja toplo vzdušje.

Rdeča povečuje mišični tonus, pospešuje pulz, viša krvni tlak, pospešuje krvni obtok, izločanje adrenalina in delovanje jeter. Poglablja dihanje. Lahko tudi povzroči glavobol, ni pa primerna za hitro jezljive in čustveno nestabilne osebe.

Najpogostejši odtenki rdeče so: karmin (temno rdeča, tekmovalnost, načelnost), škrlatna (živahnost, nestanovitnost, tudi sovražnost), magenta (tipična rdeča, trdnost, uspešnost, samozavest, volja), oranžno rdeča (čutnost, impulzivnost).

SIVA je mešanica med belo in črno. Je barva pepela in megle. Ponazarja lahko zdolgočasenost, pa tudi otožnost in žalost. Med vsemi barvami je najmanj izrazita, lahko pa deluje tudi zelo neprijetno, zlasti v temnejših odtenkih. Poleg svoje turobnosti, negotovosti, minljivosti siva barva ponazarja tudi točnost, refleksivnost in teorijo.

Tako kot pri črni barvi je siva primerna le za popestritev manjših detajlov.

No pa mam, torej moram pregledat še belo in črno - sem rekla, da nič ni črno belo ;)

ČRNA je barva negacije življenja in svetlobe, ki jo mnogi povezujejo z negativnim, z žalovanjem. Črna barva je tudi najbolj formalna barva in barva ponosa ter elegance, označuje moč in skrivnostnost. V naravi črne praktično ni, je le črnikasta (premog, nekatere vulkanske kamnine).

V bivalnem prostoru lahko večja količina črne deluje dušeče in mračno, barva namreč odvaja energijo, lahko paralizira in krepi depresivna stanja. Zato je v prostoru in tudi na stenah s črno barvo potrebno biti previden; primerna je le za nekatere dodatke in popestritev manjših površin, kar lahko deluje tudi zelo dobro.

BELA je barva jasnosti in je kot valovanje mešanica vseh treh naravnih barv: rumene, rdeče in modre. Zaradi tega se na belo večinoma odzivamo pozitivno. Simbolizira jasnost, nedolžnost in čistost, pa tudi nov začetek, rojstvo. V povezavi z rahlimi modrimi odtenki deluje zelo hladno. Je tudi simbol božanskosti, popolnosti, ponosa, dobrote in večnosti.

Belo stanovanje je svetlo, izgleda prostorno, vendar veliko beline izgleda pusto, sterilno in skoraj bolnišnično, zato se priporoča, da bele stene krasijo poslikave, posterji ali uokvirjene slike.

Bemti, pa te barve majo res nekaj z vsem skupaj.

Bordo rdeča je temno rdeča - tekmovalnost, načelnost. Ma tekmovalna nisem, to je dejstvo. Načelna pa čisto preveč.

Siva - zdolgočasenost, ma to ma kar prav, ker občasno ko se ponavljam in ponavljam v šoli ali pa ko opazujem določene ljudi.....ja se počutim zdolgočasena od ponavljanja. Zakaj sem sivo steno v bistvu prekrila s slikami Ajše in Bajke, ki na slikah definitivno nista zdolgočaseni - ok mogoče zato, ker zdolgočasenosti z njim ubijam?

Po drugi strani pa ponazarja tudi točnost, reflektivnost in teorijo. No točnost je kar ja moja vrlina. Še zamujam točno isto. Teorija ...njah ta mi ravno ni v ponos. Reflektivnost pa..no ja....sem šla najprej gledat v slovar tujk če si tole prav razlagam in smo spet pri relacijah in razglabljanju...

Ker moram preučit še črno in belo, grem najprej k črni, ker mi je bolj všeč kot bela. Mogoče zato, ker je barva žalovanja in, ja mi je občasno žal za vsa ta moja načela, ki mi niso dovolile veliko stvari. Po drugi strani pa je tudi barva ponosa in elegance (ok tega pri meni, vsaj jaz mislim, da ni) označuje moč in skrivnostnost. Tako, da tukaj mogoče dobim odgovor zakaj sem dala skupaj rdečo in sivo. Točna zato, ker sem v obdobju, ko moram določena načela podret in moram torej uničit rdečo, hkrati pa sivo dati naprej smo pri refleksivnost. Hkrati mi črna iz katere je siva v mojem ponosu ne dovoli določenih stvari.

Uf, kot kaže moram res še na belo, da dokončno dobim odgovor zakaj. No pa sem tam kjer sem bila na začetku. Je simbol jasnosti, novega začetka, božanskosti ( ravno danes mi je nekdo rekel, da božansko dišim - to verjetno z mojo sobo nima veze), popolnosti, ponosa (spet!?!?), dobrote in večnosti. No pa mam, kot kaže bom večno v nevednosti zakaj nekaj naredim. Sploh pa zato ker sem človek navdiha. Siva me pomirja, ker ponazarja tudi minljivost in to je res - če pri meni ni akcije vse hitro mine.

Kot kaže moram res pogledat še modro, da dobim odgovor, ker strop je, no naj bi bil moder.

MODRA je barva miru in harmonije, zato deluje izredno sproščujoče. Je barva zrelosti, razumskosti, visokih vrednot, natančnosti, sposobnosti… Je med bolj priljubljenimi. Nekoč je veljala za tipično žensko barvo.

Modro pohištvo (denimo kavč) se priporoča osebam s stresnim vsakdanom in tudi zmanjšuje apetit. Modra simbolizira oddaljenost, prosojna modrina optično veča prostor.

Mnenja o vplivu modre na človekovo fiziologijo so še deljena. Pospeševala naj bi izločanje adrenalina in insulina, upočasnjevala ritem srca in umirila dihanje. Opazovanje modre barve pomirja centralno živčevje, omogoča pa tudi dobro koncentracijo, včasih tudi sanjavost.

Najpogostejši odtenki modre so: azurna/nebesno modra (plemenitost, ekstrovertiranost), ledeno modra (estetika, tradicionalnost, priljubljena je v puberteti), pastelno modra (nežna, sentimentalnost, nega), mornarsko modra (zvestoba, zanesljivost, zaupanje), temno modra (polnost, vrednote, pripadnost), indigo/ultramarin (altruizem, naklonjenost).

Vir o barvah

No pa mam! Tut ta je barva vrednot.

Pa jaz bi bila rada samo kdaj baraba, še raje bi pa kdaj pa kdaj bila človek, ki mi dol visi za ostale. Rada bi bila baraba, pa mi barve ne pustijo!

Prosta nedelja

Pa mi jo je spet uspelo imeti. Čisto brez šole. Na poligon sem šla čisto iz navade, ko sem šla s psicama na sprehod.

Je pa to res čisto moj dan, ker spim dokler mi pisci pustita, potem si privoščim kavo, počasi naredim kosilo in potem grem spat. Spanje....to je tisto kar si privoščim in kar potrebujem.

Nedelja, prav paše. Vzeti si čas zase in ne početi skoraj nič.

Nič ni več vredno kot današnji dan ( J.W. von Goethe)

Po dnevih, ko več ali manj misliš na druge si moraš vzeti dan, ko misliš nase, ko se vrašaš kako si ti, ali si ok. Sem ok, čisto ok, ker sem ravno nekje v ravnovesju med delom in nedelom. Ker sem končno počistila s tem, da če ljudje nekaj nočejo - predvsem spremeniti svoje navade, potem za to nisem kriva jaz. In to je tisto, kar me je obogatilo letos.

Danes sem kočno zabila žeblje v steno in obesila slike, ki sem jih dala razvit. Poslikam, mogoče že jutri.

Abstinenčna kriza

Že en teden sem brez fotkiča in še cel vikend bo tako. Lahko bi ga imela že danes, pa sem se raje zmenila za ponedljek, ker nisem vedela kakšno reakcijo bosta imele psice. Odločitev je padla, da ne bom več čakala, zato sta obe na antibiotikih, ko začne pešat hrana je to znak za alarm.

Amapk fotkič pa res pogrešam, sploh ker je vsepovsod polno marjetic in nešteto motivov.

Za vsakega na koncu pride pomlad, ki je nikoli ne bo videl. Zato se veselite pomladi, ki so vaše.(PamBrown)

Mala golazen po imenu klop

Vedno si mislim svoje, ko začnejo govorit, da je treba v gozdu pazit na velike živali. No ja medvedke z mladiči ravno ne bi srečala, pa še to imam občutek, da če si ti normalen gre mimo.
Ostale zveri pri nas pa dvomim, da bi ravno kaj naredile človeku.
Nihče pa ne opominja, da naj se pazimo male golazni, ki je čisto tiha, ki je niti ne vidiš dobro, čutiš pa tudi ne, dokler že ni v tebi.
Ja, o klopih govorim. Ti mali pizdeki so najbolj nevarne živali v naših gozdovih. Par milimetrov ti zagreni življenje. Pa naj še kdo reče da mali ni tehničar. ae, prišel je čez trenirko in spodnje hlače. Vse kar lahko rečem je le, hvala, da si se vgnezdil spredaj, ker nimam pojma kako bi ga odstranila na riti. Še dobr da mam pse in zato tudi pasjo pinceto za odstranitev klopov.
Ni mi jasno kaj naj še naredim proti tem pizdekom. Razen da se oblečem v skafander in dam tja še tamali dve. Vsakič se pošpricam predno grem ven, torej začitim se.

Psici imata tudi vedno advantix gor in danes sem jima kupila še zeliščne ovratnice. Jutri jima jih namontiram gor, ker je Ajša danes spet enega imela.


Nikoli se ne bolj velikih stvari, ker te vidiš in jih lahko predvidiš. Boj se malih, teh se ne moreš ubraniti, ker te dobijo predno se sploh zaveš!

Mobilni operater ali kdo bo koga

Društven telefon imam preko Tuš mobila. A imam mali problem. Ta fuknjen operater mi pravi, da imajo ok omrežje, meni pa prekinja ali pa ne morem klicat.
Halo, če sem z njimi sklenila razmerje in če jim račune plačujem, mi morajo omogočit, da to kar plačam tut dobim.
No tile s Tuš mobila so malo zamešali razmeje stranka ponudnik in oni meni predlagajo, da naj ugotovim kaj je narobe.
Pa kaj jim ni jasno, bedakom jednim?
Če me sredi pogovora vrže ven, nisem jaz kriva. Če ne morem poklicat ker ne dobim signala, nisem jaz kriva.
Oni pa pravijo -citiram njihov odgovo na pritožbo, da naj na mobilnem aparatu nastavim samodejno izbiro - to že mam. Hkrati me podučijo, da zopet citiram: aktiven klic se ob prehodu iz enega v drugo omrežje prekine, saj mora mobilni aparat narediti preklop. Jebe se men kake probleme imajo s tem, vem samo to, da ko se pogovarjam preko drugega telefona, katerega operater je Mobitel se mi to ne dogaja. Zato me prav malo briga kaj jih jebe, naj mi dajo predlog, ki bo boljši od tega, da je to pač normalno, ker ni!

Najboljše od vsega pa je, da mi odgovarjajo, da je signal na Brnčičevi dober, a prekine me ravno na Brnčičevi, vzporedno z njimi in sem potem še do gorenja jebena stranka brez možnosti klica. Halo...a zato ker veter piha kontra od njihove stavbe je takrat slab signal. In za konec mi še vedno govorijo, da je signal ok, le občasno pride do nihanj ki lahko povzroči prekinitev. Jeba je, če so te prekinitvne vedno na istem mestu in še večja jeba je, če se to ne dogaja v stavbi, saj pravijo da so problemi lahko v stavbi.

Jao, jao...sedaj se bo pa začela vojna. Za vsakič ko se mi to zgodi, da me vrže ven jih kličem in zahtevam poizvedmo kaj je bilo. In vedno me vprašajo - to lahko vpraša le kreten od delavca na tuš mobilu - a sedaj lahko kličete. Ja zelo lahko kličem, ker govorim z vami.

V glavnem če hočejo vojno jo bodo imeli, ker če česa ne prenašam, je to to, da mi govorijo nekaj kar definitivno ni res. In budale lahko delajo le iz sebe.

Tuš mobil ....kurc od telefonije.

Zlomljen noht

Deset let sem igrala klavir in moji nohti so bili kratki. No itak sem jih pa grizla do srednje šole in jih nič ni bilo. Kar nekaj časa sem rabila, da sem imela dolge nohte, ker so se skoz lomili, pa še nič nisem znala počet z njimi. No zaradi psov je bilo tudi nemogoče imeti dolge nohte, saj so se zlomili še predno so zrasli. Sedaj ko več ne delam s svojima jih imam večkrat dolge. In ni ga hujšega kot, ko se ti zlomi noht. Pa ne zato, ker imam potem kratke, ampak zato, ker se mi vedno zlomi tako, da me boli. Čisto tam, kjer je že meso od prsta in kje teče kri.

Zakaj se nohti vedno zlomijo tam kjer boli?

vse sorte ta vikend

Sobota je bila fantastična. Dopoldne smo šli s šolo v arboretum. Obisk je bil bolj bogi, ampak to ni več moj problem, če se ljudem ne da. Sem pa prvič vzela obe svoji punci s seboj in ste me prijetno presenetile, saj sem mislila, da bo več problemov. Fotk ni pa nič, ker imam fotkič na servisu.
Popoldanska šola me je spravila v tako dobro voljo. Zgodilo se je točno to, kar sem upala da se bo. Premik v glavah in ena tečajnica je naredila tako velik napredek, da spet vem zakaj jim naredim tisto uro, ki je ne maram. Skupina bo začela delovati kot celota in si bo začela pomagati med seboj.

Zvečer pa sem si vzela čas zase, za svojo dušo. Šla sem na koncert godbe na pihala. Vsi so malo čudno gledali kaj za vraga grem poslušat. A to je le godba mojega otroštva, saj sem s pleh musko in manžortkami preživela lep del svojega otroštva, ko je oči bil organizator dogodkov. Biti zraven, ko se v najvešji turistični sezoni zapre glavno križišče v Portorožu, ker ga zasede pleh muska in manžoretke je noro, pa čeprav si takrat čisto majhna punčka. Peljati se z busom polnim muske, ko začnejo igrat, je še bolj noro.
Prinam, da sem njihova fenica! Nekoč sem sosedo na kolenih prosila, če greva na budinico za prvega maja.
In res mi ni žal, da sem šla poslušat združeno godbo na pihala Vič in Ilirska Bistrica, ker so naredili res lep koncert ob dveh jubilejih svojega dirigenta.
Sem bila pa še bolj šokirana, ker sem med čestitkami dirigentu zvedela, da je zgodovina godbe na pihala na Slovenske zelo dolga. Lani je godba na pihala Postojna praznovala 200 let. Noro res! Do včeraj sem bila prepričana, da so godbe nastala po vojni v večjih tovarnah. No, pa ne žvim več v zmoti.
Da se vrnem k koncertu. Žal mi je, da nisem prej zvedela za njih, ker to je tisti filing, ko bi samo vstal in začel korakt. Ko se ti ježi koža, ko ti noge začno tolčt ritem. Uf...hudo res.
Ne vem zakaj hodi tako mrtva publika na takšne koncerte, se res ne znamo zabavat? Komaj čakam, da grem na še kakšen njihov koncert.

Danes pa ......alergija me je položila v posteljo ker mi ni dala, da se nadiham. Za nameček mi je še prebava zasadila nož v hrbet in sem nedeljo prespala.


Življenje je tako prijetno, ker se zavedamo, da se ne bo nikoli ponovilo (Emily Dickinson)

Hudo dobro

Včeraj sem dala razvit par slik in med tem, ko sem se peljala se mi je utrnila misel, da bi dala razvit tudi večji format. A4 je 2€ in to bo ravno taman za steno, kot sem si jo zamislila.
Izbrala sem 10 slik za ta format ostale pa so bile standardne 10x15. Ta format mi je ostal kot pravi. Bo že tako, če sem to poslušala 4.5 let. Kaj naj rečem, ko sem svoje fotke pospravljala v album sem nehote pogledala tudi njegove. On fotograf, ki vse to dela kao profi, jaz amater, ki vse dela iz srca. Ok ja, dajmo priznat ogromno razliko v tehniki, a vseeno je bil njegov fotkič takrat najvišje profi kvalitete, moj je pa najboljši med amaterji.
Moje slike sploh nisto tako slabe, daleč od tega. Lahko rečem, da so za to kar sem, fantastične.

Ko pa sem videla svoje slike v formatu 20x30 sem si bila pa resnično navdušena nad njimi in priznam, da sem dobila malo ega.

Šele ko nas ni več strah, začnemo živeti z vsako izkušnjo, bolečo ali radostno; živimo hvaležni za vsak trenutek, živimo polno. (D: Thompson)

Nova skupina

Spet nova skupina, letos prva. Zanimive pasme in komaj čakam, da začnemo čisto zares. Danes sem jaz govorila, v petek pa delo...

Ne maram te ure

Vsako sezono pride ura, ko moraš povedat tečajnikom, da naj se nehajo zezat in da naj dokončno naredijo red s svojimi psi. Najtežje pri tej uri je, da ljudje v večini resnično delajo, samo psa vseskozi podkupujejo s salamco ali sirčkom in pes ne dela zaradi tega, ker mu je fino, ampak zaradi salamce. In ko se ta salamca premakne samo za 5 cm je dela konec.
In takrat nastane mrk, ko psi nehajo delat, ljudje pa postanejo živčni, nesamozavestni, obupani in konec koncev se počutijo najbolj tupi na tem svetu.
Jaz pa jih ob tem spoznanju prav nič ne ujčkam, ampak vsakemu posebej dam špegu pred obraz.
Ni fino, ne zame ne za njih. Zame še najmanj, ker mi niti pod razno ni fino ljudem povedat kaj je slabega v njih, a morajo spoznati svojo slabo stran, da jo lahko premagajo in gredo naprej.
Ni mi lahko to povdarjat, sploh ne, ker ni čisto nič stimulativno ampak prej obratno. Človek mora biti močan, in mora ločiti da ni nobena stvar osebna, ni zato, da bi njih degradirala, ni zato, da bi se ga odrinila....nič od tega. Le starih, zakoreninjenih, popolnoma nepotrebnih in konec koncev ovirajočih stvari se je potrebno za vedno rešit.
In spet je pred mano mesec, ko s to zadnjo skupino ni čisto nič prajzna, prej obratna, ker jih moram dati v stres, da bodo stresa na izpitu navajeni in ne bodo klonili. Ne smem jih več ujčkat in ne smem jih zavijat v vato. Življenje ni pravljica, če si ga ne narediš.
Življenje je garanje in tega se je potrebno zavedati.

In zavedati se je potrebno svojih vlog, ki jih imamo v življenju. Vsaka vloga ima svoja pravila in teh se je potrebno držati. Vloge se pa menjajo glede na položaj, čas in situacijo.
Ko rešimo razmerje vlog, zadeve stečejo. Le dojeti in sprejeti jo moramo.



Polovica sveta je v lovu na srečo na napačni strani. Mislijo, da je sreča v imetju in jemanju in v tem, da ti drugi služijo. V resnici pa srečo najdemo v dajanju in služenju drugim. ( Henry
Drummond)

Mam čas za kavo

Danes mi je uradno zamerila, ker ne grem z njo na kavo že 100 let.
Uradno sem sprejela zamero.

Sem ji povedala, da jaz imam čas za kavo, ampak za kratko kavo, ki traja maksimum pol ure. Ker na to kavo grem vmes, ko me ni potrebno biti tam ko se kaj počne. Pa naj bo to kuhanje krompirja ali pa čakanja da grem s psi ven.

In so ljudje s katerimi ne moreš it na kavo za pol ure. Ker v pol ure si nič ne poveš in vse zmučkaš v eno mučkalico. In potem ni od te kave nič. Ne morem pa dat kuhat krompir in it na kavo, ki se bo končala čez eno uro. Pa tudi ne morem na tako kavo med tem ko me doma čakata psici za kakat. Ne gre.

Zato jaz imam in nimam časa za kavo!

Vse ima svojo uro, vsako veselje ima svoj čas pod nebom (pridigar 3,1)

Dopust

Ta teden sem imela nanapovedano dopust, saj se ni čisto nič odvijalo tako kot je bilo zamišljeno.
No je pa res, da življene brez takšnh nepredvidenih zadev ne bi bilo zanimivo. Že tako smo prisiljeni živeti v neki rutini, ker drugače se nam vse sesuje kot hiša iz kart. Sreča je le to, da zaenkrat še lahko tako vzamem dopust, ko ga rabim.
Sicer je bil to teden dela, je pa nekaj res. Sedaj mi nekaj časa ne bo potrebno tega počet, ker imam vsaj, upam da, za par let mir. Soba je tako neutralne barve, da mi bo včeš, po drugi strani pa....te barve so sedaj tako fine, da imaš en dva tri novo sobo.

Pospravljanje je nekja, česar nikoli nisem marala in sem pospravila kot je bilo potrebno, da je bilo čisto. Se pa dvakrat na leto zakopljem v temeljito čiščenje in takrat je kanta za smeti premajhna za vse. Tudi tokrat je bilo tako.
Bi mi pa pasalo biti še kakšen teden doma, ker delati nič...to bi bilo tisto kar bi pasalo.

Maček prespi cele dneve, kar mu niti ne zamerim, glede na vreme ki je.
Dopoldne sonce, popoldne dež, dobro da je april mimo.

Poligon je prvič pokošen in katastrofa, moja trava je plešasta. To, da sem pustila gor listje definitivno ni bila prava odločitev, saj sedaj tam kjer je bilo listje ni trave.
Moji dve čuvajki imata vse pod kontrolo.Ogromno sem naredila, pa še vedno me čaka ful dela. Ampak tudi v tem je čar življenja, da je vedno nekaj.

Sreča je, če je vse, kar misliš, izrečeš in narediš v sozvočju (Mathatma Gandhi)

Kaj je greh

Če bi danes napisala to kar si mislim, bi bil moj blog označen za sovražni govor. Tega pa baje ne smem počet.
Kaj oziroma kdo me je tako vrgel iz tira. Naš dragi duhovnik v rožnatem, ki samo da odpre usta, s svojim glasom širi sovraštvo. Ne vem zakaj, ampak v Hitlerevih časih bi pomoje ful uspel s tem glasom in načinom govorenja. Ja, res mi gre na jetra. In čisto sam si je kriv za to. Kot nek eminenten možakar, katerega naj bi imeli za vodilo si pač ne more dovolit da pove vse kar se mu zdi.
Danes je dokazal, da isti držijo skupaj. Včasih so si plačevali odpustke javno, sedaj si jih tako, da obnovi firma cerkev, saj ni važno če delavci nimajo za jest, važno je, da je cerkev obnovljena in da so si ta glavni med seboj oprostil in da jim je bog odpustil. Prokleti kradljivci vsi po vrsti.
In važno je da opredeli kaj je greh: Greh ni biti bogat. Greh je biti sebično bogat in svoje bogastvo izkoriščati samo sebi v prid.

A to kako so prišli do bogastva pa ni greh????
10 božjih zapovedi je alfa in omega krščanstva

1. Veruj v enega Boga
2. Ne skruni Božjega imena
3. Posvečuj Gospodov dan
4. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in da ti bo dobro na Zemlji
5. Ne ubijaj
6. Ne nečistuj
7. Ne kradi
8. Ne pričaj po krivem
9. Ne želi svojega bližnjega žene
10. Ne želi svojega bližnjega blaga

Včasih, ko je bilo kaj pravice na tem svetu bi bilo 99% vseh teh, ki so bogatih izobčenih in javno kamejanih če ne že kaj drugega.
V sodobnem svetu je pa tako da te škratni princ javno zagovarja in celo pove da niso v grehu. Kaj je pozabil čemu se je zaobljubil.
Sedma zapoved pravi ne kradi - kriv
Osma pravi: me pričaj po krivem - kriv
Deseta ne želi svojega bližnjega blaga - kriv, ker so itak vsi delavske tovarne naredili za svoje


Če sem odkrita tele zapovedi pričajo ravno kako naj delalo, le da lahko rečemo da je BOG v tem primru danar.
In jih predelami za današnji čas:
1 Veruj v en denar- euro
2 ne skruni imena eura
3 posvečuj izplačilni dan

ostalih sedem pa......za ostalih sedem je danes reku božju šef, da ne veljajo, ker biti bogat ni greh. Da pa so postali bogati, so morali pozabiti na vsaj tri zapovedi, ki sem jih izpostavila prej. Ostale pa kršijo bolj ali ne vsak dan.

Očeta in mamo so imeli za dober začetek ali pa so jih nehali spoštovati, da so lahko postali barabe.
Če še niso nikogar ubili ni rečeno da niso drugi zanj koga ubili. Ali pa bodo krivi za kakšno smrt zaradi svojega bogastva.
Ne nečistuj....jah ta je težka da ne bi če hočeš bit bogat.
Ne želi svojega bližnjega žene - ma če hočeš dobre informacije ali pa dober biznis, da se tega ne zve, je to tudi dober model - nasprotnikova žena.

Ampak, pravijo da ni biti greh bogat!

Včasih iz mene res bruhne sovraštvo in tokrat mi je. Ta človek me že od vsega začetka, ko se je pojavil sliči na enega navadnega buzeranta - v najslabšem pomenu te besede, ki ne sme biti povezana z gayi!
In tak človek bi si zaslužil, da ga srečajo in potipajo tisti, ki imajo obrito glavo, bulerje in črne jakne. Ja res je, iz mene buta sovraštvo!

Sicer pa, bom šla k maši in dala 10€ v pušco in mi bo tole oprošeno. A ne? Mogoče bo pa danes za uboge v duhu malo molil ta škrlatni princ in ne bo mislil samo nase ampak tudi malo name. Ker moja duša je danes kužna. Zaradi njega.

Ah ja, tudi on pravi da ni razkoraka med revnimi in bogatimi. Ja seveda da ni, če si bogat in imaš vsega polno rit!
Si ne zasluži, da mu rečem pes garjav, ker tudi tak pes ima ponos.