Smolčki

Vse najboljše Vida! Ne vem zakaj smolčki, ok ja na začetku, ker imajo rojstni dan na 4 leta, na "stara leta" so pa bejbe lahko vesele, ker lahko lažejo pa niti ne lažejo, ker nimajo rojstnega dneva.
Danes naj bi bil dan smeha, ker je smeh pol zdravja. No če je to res me zanima koliko bi bila res bolna, ker se skoraj skoz smejim. So se pa lepo spomnili slogana, bodi nasmejan na prestopni dan. Pa a smo res ljudje take ovce, da nam morajo povedat, da se moramo smejat, da moramo.....
Čedalje več ljudi hodi po svetu z dolgimi nosovi, ustnice bi se jim že zarastle skupaj, če jim ne bi bilo potrebno jest in pit, pa govort. Ker v nasmeh jih itak skoraj že ne raztegnejo.
Ne vem zakaj se ljudje trudijo, da bi ugajali drugim. Življenje je lepo, samo komplicirat si ga ne smemo in živet ga moramo tako, kot se nam ponuja in kot je v skladu z nami, ne pa kot naj bi si drugi zamislili. Če ga živiš tako kot ti je fino in po svojih prepričanjih te kritika ne vrže iz tira. Če pa ga živiš tako, da bi ugajal drugim te pa kritika tako razsuje, da ti pade vse dol in ne veš več kaj bi in kako bi nadaljeval.
Osnova vsega je, da imamo cilj. Saj cilji so lahko za začetek taki realni ( ma ne lahko, morajo biti!), ker neraliziranje cilja ti vzame voljo. Samo problem je v realnosti. Spet tisto....zaradi koga to delamo, zaradi sebe ali zaradi tistega kateremu želimo ugoditi.
Če delamo zaradi drugega, potem si za začetek ne moremo postavit realnih ciljev, ker je vsak individum zase, s svojimi prepričanji, svojimi vrednotami, svojimi čustvi, svojimi potrebami, svojimi zmožnosti, svojimi........ in če v svoj cilj ne vključimo vsega tega, potem hočemo doseči cilje nekoga drugega, ki pa ti tega cilja niti ni postavil. Torej strmimo k nečemu kar sploh ne obstaja.
In če nekaj ne obstaja je tragedija še večja ob kritiki, ker se ti je fikcija v glavi zrušila kot hiška iz kart. Če nečesa ni, potem ne moremo zaradi tega bit na tleh no.
Sploh pa ne vem zakaj bi živeli življenje, ki ni naše. Če si postavljaš cilje, ki niso tvoji, potem ne živiš svojega življenja in to življenje ti ne more teči kot podmazano, ker niti ne več kaj bi sploh delal za dosego cilja. Ker konec koncev niti ne veš kaj je tvoj končni cilj, kaj so tisti vmesni leteči cilji, ki vodijo do glavnega cilja.
Dajmo, živimo svoje življenje in življenje mnogih bo veliko lepše! Predvsem pa si zaupajte, ker če lahko vsak dan vstanemo iz postelje pomeni, da smo sposobni skrbet zase in si lahko zaupamo, ker v spanju nas nihče ne vodi in nihče nam ne aplicira kako naj spimo in kaj naj sanjamo. Kar zaspimo, spimo in se zbudimo. Zakaj že ne moremo tako tudi živeti? Ker kompliciramo in ker želimo biti nekaj kar nismo in kar nam ni bilo namenjeno da bi bili. Ko bomo to sprejeli, se bomo lahko smejali brez da bi nam bilo zaukazano.
Vse prihaja iz naše notranjosti, ko se bomo zmenili sami s seboj in si začeli zaupati nas bodo še prosili, da se nehamo smejat!