Mali dotik za konja, ogromen zame.Če imaš do nekoga strahospoštovanje je hudič, sploh če je strah veliko večji, spoštovanje pa tut.
Ok črnim živalim se da zaupat, to že vem in to mi vsakič sproti dokažejo.
Zakaj sem upala se dotaknit konja.....bilo nama je namenjeno. Največji problem konj in mene je v tem, da sem takoj v podrejenem položaju, ker so višji in jih gledam gor. Podrejena sem pa zelo nerada. Tukaj nama je bilo namenjeno, da sem bila zaradi klančka na skoraj isti višini, bil je črn, malo bolj kosmat zaradi zimske dlake in je šlo. Vdihneš, rečeš gremo, ga pogledaš naravnost v oči, ob tem mu priznaš da naj ti pomaga in naj ti pride nasproti in je šlo. Prvič skoraj, v drugo pa čist. Nauk zgodbe, vse se zgodi, ko ti je namenjeno.
Strah sega do tja, kjer se začne neizbežno; od tam naprej izgubi ves smisel.(COELHO)
