torek, 12. februar 2008

Trenutek

...je dovolj, da se zgodi tisto česar se ne da nikoli več povrniti.
Bigica, trenutek ki si ga danes izbrala da si se zmuznila ven je bil napačen. Zaradi te odločitve te sedaj ni več.
Ampak če bi vedela, da te čaka to kar se ti je zgodilo vem, da ne bi odšla.
Spominjala se te bom po tem, da si bila mala mehka pikica, ki si bila vsem pečka. Bila si tole:

Bigica, mala kužika z velikim imenom in velikim srcem. Eno noč v svojem živlejnju si podarila tudi meni, takrat, ko v bistvu mi človek niti ne bi mogel dati tisto kar sem rabila. Tišino, dotik in oporo. Ja, to si mi dala tisto noč ti.

Bigica, tam kjer si sedaj ni avtov, ni nevarnosti. Vse je narejeno za vas, da se lahko po mili volji igrate, da lahko počnete tisto kar ste vedno želeli.
Ko srečaš Inča mu povej, da je vedno moj prvi in edini, ne glede na to kar vidi in kar sliši.
Tega mesta pred hišo ti ni nihče zavzel. To mesto je le tvoje. Tut mesa iz žarov na savi nihče ne krade tako kot si to počel ti. Fant moj, ziher imaš tam kjer si svojega markerja in svojega metalca žogic. Pa tudi svojo hišo, ki jo moraš čuvat, pa avto z velikim zadnjim zicem na katerem se voziš na morje ali k vodi.

Srečala boš tudi Dara. Povej mu, da se ga vedno spomnim ko vidim srno. Pa vsakič ko komu razlagam kako pes povabi v igro, hoče pa pretep.
Smrkuc moj mali, zaradi tebe so sedaj psi v posteljah. Ja kaj, če si pa to tako dobro naredil prvo noč, ko si prišel k nam. Upam, da te tam srne ubogajo in samo probaj se mi tam kjer si stepst s kakšnim psom. Nekoč se bomo srečali in takrat, da ne slišim da si se tepel!


Lubčki moji vsakega posebej pogrešam in vsakemu posebej želim, da dela točno tisto kar si želi. Samo pri hrani pa vseeno pazite, da ne požrete več kot kilo dreka na dan, pa ne ravno vsega kar vidite dati v usta, ker verjamem, da tam tudi kakate in potem vas rite pečejo. Sicer pa, ziher vam jih kdo tam tudi maže.
Vsakič, ko se spomnim na vse vas, ki ste na oni strani mavrice, se mi povrnejo lepo spomini. Od vsakega male barabije, ki so bile samo njegove.

Piščanci, sprejmite Bigico med sebe, pokažite ji kje so najboljši drekci, kje sije sonce skoraj ves dan. Pazite jo pred zopernimi cucki in naj jo prosim nekdo vsak večer pokrije.
Bigica, pa hodi po štirih nogah, zato jih imaš. Na oni strani mavrice ni mraza zato te ne bo zeblo.

Vsak večer mine dan, ki me loči do mavrice. Nekoč jih bo zmanjkalo in takrat si bomo tekli v objem.
Moram končati, ker vsakič ko spet kdo od mojih dragih prečka mavrico jokam za njim in vsemi vami. In vem, da me ne marate žalostne. Vi ste bili edini, ki sem vam pokazala, da sem žalostna in vedno so me vaši jezički spravili v dobro voljo.

To je preprosto: kar živi umre, da se iz minljivosti prelije v večno. (William Shakespeare)

Tukaj pikice moje, se srečamo spet!