Bigica, trenutek ki si ga danes izbrala da si se zmuznila ven je bil napačen. Zaradi te odločitve te sedaj ni več.
Ampak če bi vedela, da te čaka to kar se ti je zgodilo vem, da ne bi odšla.
Spominjala se te bom po tem, da si bila mala mehka pikica, ki si bila vsem pečka. Bila si tole:
Bigica, tam kjer si sedaj ni avtov, ni nevarnosti. Vse je narejeno za vas, da se lahko po mili volji igrate, da lahko počnete tisto kar ste vedno želeli.
Ko srečaš Inča mu povej, da je vedno moj prvi in edini, ne glede na to kar vidi in kar sliši.

Srečala boš tudi Dara. Povej mu, da se ga vedno spomnim ko vidim srno. Pa vsakič ko komu razlagam kako pes povabi v igro, hoče pa pretep.

Lubčki moji vsakega posebej pogrešam in vsakemu posebej želim, da dela točno tisto kar si želi. Samo pri hrani pa vseeno pazite, da ne požrete več kot kilo dreka na dan, pa ne ravno vsega kar vidite dati v usta, ker verjamem, da tam tudi kakate in potem vas rite pečejo. Sicer pa, ziher vam jih kdo tam tudi maže.
Vsakič, ko se spomnim na vse vas, ki ste na oni strani mavrice, se mi povrnejo lepo spomini. Od vsakega male barabije, ki so bile samo njegove.
Piščanci, sprejmite Bigico med sebe, pokažite ji kje so najboljši drekci, kje sije sonce skoraj ves dan. Pazite jo pred zopernimi cucki in naj jo prosim nekdo vsak večer pokrije.
Bigica, pa hodi po štirih nogah, zato jih imaš. Na oni strani mavrice ni mraza zato te ne bo zeblo.
Vsak večer mine dan, ki me loči do mavrice. Nekoč jih bo zmanjkalo in takrat si bomo tekli v objem.
Moram končati, ker vsakič ko spet kdo od mojih dragih prečka mavrico jokam za njim in vsemi vami. In vem, da me ne marate žalostne. Vi ste bili edini, ki sem vam pokazala, da sem žalostna in vedno so me vaši jezički spravili v dobro voljo.
To je preprosto: kar živi umre, da se iz minljivosti prelije v večno. (William Shakespeare)
Tukaj pikice moje, se srečamo spet!