Ja, sneg. Včeraj smo dobili pošiljko snega, ki je res tisti ta prav - pršič. Je pa drugo stranje prišlo in to je poledica. Sedaj je pa res nočem, ker ni dobro za Bajko.
Najbolj žalostna faca na tem svetu - ne sme leteti za kepami, pa skoz ji govorim, da mora počasi.
Najbolj pameten je še vedno muc - ven gre samo toliko, da gre lulat in kakat, pa takoj nazaj not.
Nedelja je bila dan za šolo. Lep, pravi zimski dan, obsijan s sončkom, ki je bil tako varljiv, da me zdaj tako peče obraz, da sploh ne vem kaj bom. Seveda sem bila čisto dovolj oblečena, tudi kapo in rokavice sem imela, celo šal...a ne čisto na obrazu..Sedaj vem kako zgledajo ozebline :(
Pa vseeno se je splačalo.
Najprej tamalčki. Najbolj je bila boga španjelka, ki je morala kmalu doma, saj se je spremenila v kepo snega.
Edino špic je bil danes v domačem okolju.
Slika skriva resnico
Za njimi so bili tanovi malošolci. Luštni so, danes sta dva "dojela" poanto in to je začetek.
Za konec smo imeli še skoraj individualno uro igralnih uric. Smo se pa zato imeli tako luštno, da smo šli po pol ure na kavo. Mraz, sneg norenje naredijo svoje. In hudiča, ravno ko smo sedli, sem dobila klic kje smo. A da res? Po pol ure bi imel človek šolo. Kaj pa točnost?
Jutri pa nov dan, nov teden. Nov avto, nov zaključek.
