Leto se je začelo najbolj žalostno, pa po drugi strani tako lepo. Poslovila se je Ajšika, punca, ki me je spremenila in ki je dala mojemu življenju čisto neko drugo raven. Poslovila se je na njen veličasten način, ki ga je sposobna samo ona.
Po začetni žalosti in predvsem zmedenosti, saj z Bajko res nisva bile navajene biti same, sva začele uživat na polno.
Pasja šola je zaživela v vsej veličini,začeli so se kazati razultati dela, ki se je gradil kar nekaj let. Celo na dopustu sem bila in po petih letih uživala na morju.
Potem je prišel grozen prvi september, ko so Bajkici odpovedale zadnje noge. Nekaj najhujšega, kar se psu lahko zgodi. Sledila je operacija, čakanje na izvide in dolgo in mučno okrevanje.
A spet je bilo vse tako lepo, da sem vsak dan videla napredek, vsak dan sem čakala, da sem vidla kaj je novega, kako je napredovala.
Vse kar se mi je letos zgodilo lepega ali pa grdega, je bilo na koncu lepo. Imelo je sporočilo, da je bilo vredno.
In to je tisto, kar sem si zapomnila od letos. Kar koli se zgodi, je vredno, da se je. Ker po vsakem dogodku postaneš nekaj več.
Ni bilo lahko leto, dejstvo da ne. A si ne predstavljam, da bi mi bilo vse postlano z rožcami. Ker bi mi bilo dolgčas in ne bi vedela kaj bi.
Nekaj stvari je ostalo nerealizirnaih in se bodo zgodile, ko bo čas za to.
Vesela sem, da sem se vpisala naprej na faks, čeprav ni čisto tako, kot sem si predstavljala. A še malo, pa bom imela narejen letnik in me čaka samo še en do konca.
Če sem zelo realna, je bilo letošnje leto zelo v redu. Predvsem kar se tiče šole, si ne morem želeti drugače kot, da se tako leto ponovi. Če bom obdražala šolo na tem nivoju sem zmagala.
Vse ostalo pa....pride, samo malo se je potrebno potruditi za to.
Po začetni žalosti in predvsem zmedenosti, saj z Bajko res nisva bile navajene biti same, sva začele uživat na polno.
Pasja šola je zaživela v vsej veličini,začeli so se kazati razultati dela, ki se je gradil kar nekaj let. Celo na dopustu sem bila in po petih letih uživala na morju.
Potem je prišel grozen prvi september, ko so Bajkici odpovedale zadnje noge. Nekaj najhujšega, kar se psu lahko zgodi. Sledila je operacija, čakanje na izvide in dolgo in mučno okrevanje.
A spet je bilo vse tako lepo, da sem vsak dan videla napredek, vsak dan sem čakala, da sem vidla kaj je novega, kako je napredovala.
Vse kar se mi je letos zgodilo lepega ali pa grdega, je bilo na koncu lepo. Imelo je sporočilo, da je bilo vredno.
In to je tisto, kar sem si zapomnila od letos. Kar koli se zgodi, je vredno, da se je. Ker po vsakem dogodku postaneš nekaj več.
Ni bilo lahko leto, dejstvo da ne. A si ne predstavljam, da bi mi bilo vse postlano z rožcami. Ker bi mi bilo dolgčas in ne bi vedela kaj bi.
Nekaj stvari je ostalo nerealizirnaih in se bodo zgodile, ko bo čas za to.
Vesela sem, da sem se vpisala naprej na faks, čeprav ni čisto tako, kot sem si predstavljala. A še malo, pa bom imela narejen letnik in me čaka samo še en do konca.
Če sem zelo realna, je bilo letošnje leto zelo v redu. Predvsem kar se tiče šole, si ne morem želeti drugače kot, da se tako leto ponovi. Če bom obdražala šolo na tem nivoju sem zmagala.
Vse ostalo pa....pride, samo malo se je potrebno potruditi za to.
