V bistvu je bila čisto impulzivna stvar. Avto sem peljala v pralnico in ker je bil opran, sem se zapeljala pogledat koliko dobim zanj.
No, da ne bo zgledalo, da sem se sredi ceste odločila menjat avto. To ravno ne, odločitev je le dozorela nekje po 10m izven pralnice, da je danes dan, ko začnem.
Pa sem se oglasila v Avtohiši Moste- btw bo to že 3 Renault, ki je bil kupljen v tej hiši - toliko o moji zvestobi in pripadnosti...
No, prodajalec Luka je bil več kot prijazen fant, saj je igral dost fer igro in mi je dal ponudbo, ki jo skoraj nisem mogla zavrnit.
Doma sem zavrtela še par telefonov in bolj kot ne smo bili tam nekje.
Ne vem, kaj se mi zadnje čase dogaja - pa saj nisem bila nikoli nefer človek, ampak zadnje čase pa res dam veliko na fer odnos. In zdelo se mi je popolnoma moralno sporno, da grem za 50 eur drugam.
Zato sem se danes zjutraj suvereno odločila, da bom fantu stisnila roko, res da bom še zglihala za 100 eur, ki pa mi jih je konec koncev včeraj ponudil sam. A ponudba je bila časovno omejena.
Če daš, potem dobiš in tako sem tudi jaz ponudila še zadnjo stvar, ki jo imam od tega avta - prtljažnik. Priznam, gor je bil le enkrat in bil pasal mu je.
Tako, za miklavža sem si kupila nov avto. Klinc zakaj pa ne.
Bolj ko to, da sem si za darilo kupila avto, sem ponosa nase, da sem vse skupaj naredila sama in v eni uri.
Nikomur ne bom dolžna nobene usluge, to je pa tut nekaj.
Kupovati avto je v bistvu taka luštna stvar. Vedeti moraš približno kaj hočeš - predvsem ne smeš nikjer pokazat, da v bistvu sploh ne veš kaj hočeš, ampak nastop je vse in če si odločen, si zmagal.
No, saj vedela sem, da hočem dizla, ker se res ne vidim v bencinarju.No, to je bilo pa tudi vse. Čeprav so me skoraj vsi napeljevali na to, da naj kupim bencinarja. Razen majster, ki mi kosi travo, je rekel dizla. Vedela sem tudi, da barve, ki mi je načeloma všeč ni, torej...aja barva...pojma nimam kaka je. Kostanjevo rjava. Povem drug teden, ko bo avto doma.
No, da ne bo zgledalo, da sem se sredi ceste odločila menjat avto. To ravno ne, odločitev je le dozorela nekje po 10m izven pralnice, da je danes dan, ko začnem.
Pa sem se oglasila v Avtohiši Moste- btw bo to že 3 Renault, ki je bil kupljen v tej hiši - toliko o moji zvestobi in pripadnosti...
No, prodajalec Luka je bil več kot prijazen fant, saj je igral dost fer igro in mi je dal ponudbo, ki jo skoraj nisem mogla zavrnit.
Doma sem zavrtela še par telefonov in bolj kot ne smo bili tam nekje.
Ne vem, kaj se mi zadnje čase dogaja - pa saj nisem bila nikoli nefer človek, ampak zadnje čase pa res dam veliko na fer odnos. In zdelo se mi je popolnoma moralno sporno, da grem za 50 eur drugam.
Zato sem se danes zjutraj suvereno odločila, da bom fantu stisnila roko, res da bom še zglihala za 100 eur, ki pa mi jih je konec koncev včeraj ponudil sam. A ponudba je bila časovno omejena.
Če daš, potem dobiš in tako sem tudi jaz ponudila še zadnjo stvar, ki jo imam od tega avta - prtljažnik. Priznam, gor je bil le enkrat in bil pasal mu je.
Tako, za miklavža sem si kupila nov avto. Klinc zakaj pa ne.
Bolj ko to, da sem si za darilo kupila avto, sem ponosa nase, da sem vse skupaj naredila sama in v eni uri.
Nikomur ne bom dolžna nobene usluge, to je pa tut nekaj.
Kupovati avto je v bistvu taka luštna stvar. Vedeti moraš približno kaj hočeš - predvsem ne smeš nikjer pokazat, da v bistvu sploh ne veš kaj hočeš, ampak nastop je vse in če si odločen, si zmagal.
No, saj vedela sem, da hočem dizla, ker se res ne vidim v bencinarju.No, to je bilo pa tudi vse. Čeprav so me skoraj vsi napeljevali na to, da naj kupim bencinarja. Razen majster, ki mi kosi travo, je rekel dizla. Vedela sem tudi, da barve, ki mi je načeloma všeč ni, torej...aja barva...pojma nimam kaka je. Kostanjevo rjava. Povem drug teden, ko bo avto doma.
