četrtek, 27. september 2012

Vse napreduje tako dobro

Danes je imela Bajka kontrolo. Dr. Matko pravi, da smo super, da samo gremo tako naprej. Po njegovih predvidevanjih bo v roku treh tednov sama hodila. Super, a ne.
Dejstvo je, da ima Bajči neizmerno voljo in da res hoče živet. Dejstvo je, da ima res oskrbo, ki si jo večina niti časovno niti finančno ne more privoščiti. 2x tedensko fizopterapija pri Kristini Porenta na veterinarskem faksu, dvakrat na teden pride k nam domov Irina Lončar, ki naredi akupunkturo. Poleg tega je sedaj še na kuhani hrani, ki čisto drugače vpliva na psa, ki mora okrevat. Niti nočem razmišljat, da me to stane na teden skoraj toliko kot ima marsikatera družina za cel mesec. Ampak ok, sem pa sebi odrekla čisto vse - razen kave. Samo zato, da bo Bajka ok.
In je, dejstvo je, da je res vsak dan bolje. Zato pravim, ni mi žal niti eura, niti minute, ki jo dam za njeno okrevanje.
Tako kot energija, ki jo vlagam v tečajnike. Tudi takrat, ko sem res utrujena zaradi Bajke, komaj čakam, da pridem na poligon in da sem z njimi. So mi prav neke vrste terapija. Res so tako srčni, tako super, da mi je prav užitek it na poligon in pogledat kaj bo danes boljšega. Tako kot je Bajka vsako jutri boljša, so oni vsak uro boljši.
Prav žal mi je, ker ji zaradi Bajke malo zanemarjam, v smislu, da ne gremo na kavo, ne klepetamo po šoli. Saj bomo kmalu lahko in komaj čakam, da bomo spet hodili v mesto. Jutri peljem mladičke, da se spoznajo z našim redom in da vidijo kako to zgleda.
Res vsi smo vsak dan boljši!