Vem, da vas veliko spremlja najino žalostno zgodbo, ampak sije sonček na najino pot.
Sobotna fizioterapija je bila spet fantastična. Kristina Porenta ima zlate roke in ogromno srce. Živali so lahko srečne, da se je odločila za to pot.
V nedeljo zjutraj sem bila čisto presenečena, saj je kar takoj začela postavljati nogice na tla med hojo. To zgleda tako, da je ona v teh nosili za zadnje nogice, ki jih jaz držim in ko možgani naredijo proces, da se nogice začnejo premikat, mičkeno popustim in nogice hodijo. opoldne sva naredile vaje in šle še lulalat. Zmotili so naju sprehajalci, tako da je malo lulala, potem je pa morala prečekirat, kdo vse je na savi. Ko sva prišle domov, je bila zmatrana in še cel dan se ji je videlo, da je utrujena in da rabi počitek. Večerne vaje sem kar nehala delat, ker ni sodelovala. Se mi zdi, da če ji prisluhnem, bom najbolje naredila.
Danes je bolje kar se tiče utrujenosti, spet je navihanka, ki bi kar šla. No in je šla. Kar naenrkat se je sama dvignila in ...šla iz postelje. Seveda zadnji konec tega ni prenesel in se je sesedla. Hvala bogu ni bilo nobenih posedic.
Smota je čist zamerila ker sem jo čisto pošteno nadrla, da tega naj ne dela.
V glavnem sem vesela, ker res lepo napredujemo - vsaj meni se zdi tako.
Je pa malo sranje zvečer, ker moram sedaj res iti ven takrat, ko pove, da je čas. nekako ima tisti 45 minut po hrani. In ker je že zgodaj tema, moram tečajnike prosit za skoraj nemogoče stvari. Res sem jim hvaležna, ampak zdele moram res podnevi ven, ker moram videti kaj delajo tačke.
Včeraj sva šla prehitro in ni kakala. Potem je pa čez pol ure začela mencat. Sva jo odnesla ven in odpelajla na njen travnik. Ker je bila tema, sem pustila prižgan avto in ta dolge luči. Že ni bilo dobr, ker je avto prižgan in se ne sme it stran....Saj to, da je Bajka načelna mi je bilo vedno pri njej za zgled. Amapk včasih bi bilo pa prav dobro, da bi te načela malo spustila.
Jutri podiramo posteljo, ker ta punca bo kmal shodila!
Sobotna fizioterapija je bila spet fantastična. Kristina Porenta ima zlate roke in ogromno srce. Živali so lahko srečne, da se je odločila za to pot.
V nedeljo zjutraj sem bila čisto presenečena, saj je kar takoj začela postavljati nogice na tla med hojo. To zgleda tako, da je ona v teh nosili za zadnje nogice, ki jih jaz držim in ko možgani naredijo proces, da se nogice začnejo premikat, mičkeno popustim in nogice hodijo. opoldne sva naredile vaje in šle še lulalat. Zmotili so naju sprehajalci, tako da je malo lulala, potem je pa morala prečekirat, kdo vse je na savi. Ko sva prišle domov, je bila zmatrana in še cel dan se ji je videlo, da je utrujena in da rabi počitek. Večerne vaje sem kar nehala delat, ker ni sodelovala. Se mi zdi, da če ji prisluhnem, bom najbolje naredila.
Danes je bolje kar se tiče utrujenosti, spet je navihanka, ki bi kar šla. No in je šla. Kar naenrkat se je sama dvignila in ...šla iz postelje. Seveda zadnji konec tega ni prenesel in se je sesedla. Hvala bogu ni bilo nobenih posedic.
Smota je čist zamerila ker sem jo čisto pošteno nadrla, da tega naj ne dela.
V glavnem sem vesela, ker res lepo napredujemo - vsaj meni se zdi tako.
Je pa malo sranje zvečer, ker moram sedaj res iti ven takrat, ko pove, da je čas. nekako ima tisti 45 minut po hrani. In ker je že zgodaj tema, moram tečajnike prosit za skoraj nemogoče stvari. Res sem jim hvaležna, ampak zdele moram res podnevi ven, ker moram videti kaj delajo tačke.
Včeraj sva šla prehitro in ni kakala. Potem je pa čez pol ure začela mencat. Sva jo odnesla ven in odpelajla na njen travnik. Ker je bila tema, sem pustila prižgan avto in ta dolge luči. Že ni bilo dobr, ker je avto prižgan in se ne sme it stran....Saj to, da je Bajka načelna mi je bilo vedno pri njej za zgled. Amapk včasih bi bilo pa prav dobro, da bi te načela malo spustila.
Jutri podiramo posteljo, ker ta punca bo kmal shodila!
