Ne verjamite jih

Ne verjemite njim, ki vam pravijo: Ta svet je grozen, grob, grd. Ni res. Res je, da je lahko še hujši. Toda za vas je to vaš edini svet, edini, ki v njem živite, da se v njem udomite in ga v dobrem naravnate po svoji podobi.

Ne verjemite tudi njim, ki vam pravijo: Življenje je trdo, trpko in težko. Ni res. Res je, da

je lahko še hujše. Toda za vas je to življenje edino, enkratno in neponovljivo. ...Vaše je, da iz njega
naredite vse, kar je v dobrem mogoče.

Ne verjemite komurkoli in karkoli. Verjemite pa, če morete, moji zgodbi:

Nekoč, pred leti, ko me je kot strela z jasnega zadelo hudo, mi je star mož, živi modrec, dejal:

>>In nikar se odslej ne boj življenja!<<

Tako zdaj jaz govorim po njem podobne besede za vas: "Ne bojte se življenja! Naj pljuska v vas z vso silo in v vse žile, naj vas nese ali zanese, le ne pustite, da vas spodnese. In imejte ga radi, da bo tudi ono, življenje, imelo rado vas!"

(Tone Pavček)

Res smo sami kovači svoje sreče in svojega življenja. Vsi naši egi, strahovi, odvisnosti nas zavirajo pri tem, da bi živeli lepo in da bi bili srečni.

Imam to srečo, da gledam Bajko, kako okreva. Nima težav z egom, nima prav nobenih strahov. Odvisnot od tega da neki dela, ji res da malo nagaja, ker ona bi prehitro kaj naredila. Po drugi strani pa ji ta odprtost pomaga pri vsemu.

Groza mi je opazovati ljudi, ki sami sebe zadržujejo nazaj, ki si ne pustijo. Boljša sem le v tem, da se več ne obremenjujem s tem in pač probam, če ne gre, si pa rečem - vse ob svojem času.

Baje je lažje stati na trdem. No Bajka pravi obratno. Če kdo, potem ena ve kaj je zanjo lažje.