Moje razmišljanje oz. moje dojemanje psa in vse kar je povezano s tem, je pač malo drugačno. Sama prav nič ne kompliciram. Psa imamo za družbo in družiš se s tistimi, ki te ne obremenjujejo s svojim vedenjem.
In tako naj bi bilo tudi druženje s tvojim psom. Ne predstavljam si življenja s psom s katerim bi imela same težave in zaradi katerega bi se morala na sprehodu spremeniti v jastreba, ki preži na vse kar se premika, da se zaradi tega ne bo prehitro premaknil moj pes.
Prav tako si ne predstavljam življenja s svojim psom, zaradi katerega bi morala premišljevati kam lahko grem in kam ne.
Življenje s psom si zamišljam pač kot sprostitev in sprostitev pomeni zame to, da sem na prvem mestu jaz in potem ostali. Sproščenost je sprostiti sebe. Kar pomeni, da nočem imeti psa s katerim se bom morala stalno ukvarjat, ampak se bo pes ukvarjal z mano. Ko se mi bo dalo, se bom pa jaz z njim.
Danes že premišljujem kam vse bova šle z Bajko sedaj, ko je že dovolj toplo, da so sprehodi luštni. In predvsem sedaj, dokler mi ni treba gledat na uro kdaj bove nazaj.
Bohinj bo definitivno padel, ker ni ga lepšega kot sprehod ob jezeru. To da gre v jezero je pa prekršek, ker itak bo prekršek že to, da bo spuščena. Da bi jo imela na povodcu si pač ne predstavljam. Ja, jo bom privezala vsakič, ko bom zagledala ljudi. Je pa res, da ne bo hodila 50m stran od mene, ampak bo hodila ob meni. Popolnoma isto, kot če bi bila na celi dolžini povodca. Zakaj privezala, ko bom videla ljudi. Ne zato, da jim ne tala lupčka, ampak zato, ker so ljudje prišli v Bohinj mogoče zaradi čisto iste stvari kot jaz. Da imajo mir in da uživajo v naravi in se ne obremenjujejo z ničemer.
Pa na morje bi lahko kaj pičile sedaj, ko še ni folka. Folk me pač moti, pa ne zaradi psa, ampak ker imam zelo rada, ko imam čas mir in predvsem tišino.
V bistvu bova šle pa tja kjer je lepo, kjer je mir in kjer zraven še neki pojeva.
Briga me za ljudi, ki me bodo čudno gledali, ko bo jedla z mano. En košček zame, en zanjo...
Ma, komaj čakam pomlad, da se začne lepo vreme in prosti čas.
Sedaj samo upam, da bom pametno naredila urnike dopoldneva in si bom naredila tako, da bom kak dan frej ;)
In kaj učim svoje tečajnike - točno to v kar verjamem in kar živim sama.
In kako vem, da delam prav. Zato, ker smo šli lahko danes s samimi ogromnimi psi na kavo, pa se nihče ni ukvarjal s psi, ampak z družbo s katero so bili. A ni to to, kar si želimo?
In tako naj bi bilo tudi druženje s tvojim psom. Ne predstavljam si življenja s psom s katerim bi imela same težave in zaradi katerega bi se morala na sprehodu spremeniti v jastreba, ki preži na vse kar se premika, da se zaradi tega ne bo prehitro premaknil moj pes.
Prav tako si ne predstavljam življenja s svojim psom, zaradi katerega bi morala premišljevati kam lahko grem in kam ne.
Življenje s psom si zamišljam pač kot sprostitev in sprostitev pomeni zame to, da sem na prvem mestu jaz in potem ostali. Sproščenost je sprostiti sebe. Kar pomeni, da nočem imeti psa s katerim se bom morala stalno ukvarjat, ampak se bo pes ukvarjal z mano. Ko se mi bo dalo, se bom pa jaz z njim.
Danes že premišljujem kam vse bova šle z Bajko sedaj, ko je že dovolj toplo, da so sprehodi luštni. In predvsem sedaj, dokler mi ni treba gledat na uro kdaj bove nazaj.
Bohinj bo definitivno padel, ker ni ga lepšega kot sprehod ob jezeru. To da gre v jezero je pa prekršek, ker itak bo prekršek že to, da bo spuščena. Da bi jo imela na povodcu si pač ne predstavljam. Ja, jo bom privezala vsakič, ko bom zagledala ljudi. Je pa res, da ne bo hodila 50m stran od mene, ampak bo hodila ob meni. Popolnoma isto, kot če bi bila na celi dolžini povodca. Zakaj privezala, ko bom videla ljudi. Ne zato, da jim ne tala lupčka, ampak zato, ker so ljudje prišli v Bohinj mogoče zaradi čisto iste stvari kot jaz. Da imajo mir in da uživajo v naravi in se ne obremenjujejo z ničemer.
Pa na morje bi lahko kaj pičile sedaj, ko še ni folka. Folk me pač moti, pa ne zaradi psa, ampak ker imam zelo rada, ko imam čas mir in predvsem tišino.
V bistvu bova šle pa tja kjer je lepo, kjer je mir in kjer zraven še neki pojeva.
Briga me za ljudi, ki me bodo čudno gledali, ko bo jedla z mano. En košček zame, en zanjo...
Ma, komaj čakam pomlad, da se začne lepo vreme in prosti čas.
Sedaj samo upam, da bom pametno naredila urnike dopoldneva in si bom naredila tako, da bom kak dan frej ;)
In kaj učim svoje tečajnike - točno to v kar verjamem in kar živim sama.
In kako vem, da delam prav. Zato, ker smo šli lahko danes s samimi ogromnimi psi na kavo, pa se nihče ni ukvarjal s psi, ampak z družbo s katero so bili. A ni to to, kar si želimo?
