sobota, 18. februar 2012

Čist pasja sobota, ki se je začela že v petek

Končno spet delam tko kot je traba.
14 dni nismo imeli šole, katastrofa. Ma, saj smo bili stalno na vezi in tudi če je bilo potrebno sem se s kom slišala ali videla. A delo s skupino je čist nekaj drugega kot delo s posameznikom.
Se je začelo že v četrtek, ko smo se dobili s tavelikimi. Pri toliko starih psih je lahko 14 dni že mala katastrofa, tu mislim predvsem za samce, saj njihov ego lahko pobegne. In je nekaterim.
Se opravičujem ker moram to povedat nagalas. Vem da lahko, ker ni nič takega, le poučno in smešno ;). V četrek sem imela eno individualko, ki je imela psa, ki je živel samo z in za lulček. In jo vprašam če ima kaj proti kastraciji. Njen odgovor je bil da niti ne, samo da so ji vsi rekli, da se bo psu potem spremenil karakter. No vsi, ki tako mislite. Psi nimajo karakterja v jajcih, je pa res, da jim ga jajca vodijo ;) Karakter ima pes v duši in te mu ne vzameš, če ga katriraš. No, ta pes danes nima več karakterja.
In smo ravno toliko stari, da fantom nagaja karakter in v teh 14-tih dneh se je dobro naredil. Zato smo imeli že med tednom šolo in prav sem se odločila za ta korak. Tako smo danes lahko nemoteno delali.

S tamalčki smo se dobili v petek zato, ker pri tako mladih kužkih je 14 dni velik manjko in smo se zopet dobili zato, da smo postavili nazaj odnos med njimi. In tako sem bila vesela, da se je malo pišek, ki se je včeraj še izogibal družbe, danes začel igrat.




Še ena se je danes začela igrati:
Pasji lulček...sem pristraš kastracij, priznam. Prvič zato, ker sem doživela kako zgleda pri psu povečana prostata zaradi raka in tega ne privoščim nobenemu, drugič zato, ker sem imela psa, ki mu je življenje urejal lulček. Pristaš zato, ker se psi umirijo in začnejo živeti drugačno življenje.
Niti se ne bom spuščala v debato za ali proti, ker se vsak sam odloči za to. Vem le, da ko psu samo še lulček dela je skoraj da nemogoče delati z njim. Sploh če je na drugi strani vodnik, ki ga niti fizično niti psihično ne obvlada.
In kaj je potem večje gorje. Vztrajati v nemogočem ali kastrirat psa? Jaz pravim da slednje.
Če so psi ok in nimajo zaradi tega problemov - ne ga kastrirat, naj jih ima. Roko na srce, taki psi so v redu zato, ker imajo striktnega lastnika, ki ustavlja vsako teženje, vsako nastopaštvno in vsako rangiranje. ne ustavlja tako, da to počne v nedogled, ampak ustavi tako, da je psu čisto jasno, da tega ne sme in zato tega ne počne.
Tu smo lastniki samic na boljšem, ker nimamo tega. Se nam pa "maščuje" 2x na leto po en mesec, ko se psica goni.
Sem za ali proti sterilizaciji? Jaz svojih nimam. Predvsem zato, ker živim v okolju, kjer so psi pod kontrolo in kjer nimam problemov s pasjimi prišleki. No, Ajša je imela loverja, ampak je bil popolnoma nenadležen, le pri nas je bil 3 tedne.
Če bi živela v strnjenem naselju, kjer je polno cuckov, bi se odločila za sterilizacijo. Drugi razlog bi bil, da bi imela psica navidezne brejavosti in bi jo vsaka gonitev psihično čist sesula. Če bi se to ponovilo pri drugi gonitvi, bi šla pod noč. Včasih - in tudi še sedaj! so rekli, da mora imeti psica v tem primeru čimprej mlade. No, izkušnje kažejo, da tudi če jih imajo, so vsake gonitve, ko nimajo mladih, hujše.
Torej, ni potrebno imeti mladičkov, ker ima psica navidezne, celo fer je, da se jih nima, ker je to genetsko pogojeno in prenašate to naprej.
No, pa naj še kdo reče, da se svet ne vrti okoli lulčov. Iz delovne sobote, sem prešla na njih :))