To je pa tako, če si svobodnjak. Pozabiš na praznike. In danes mi je bilo čisto čudno zakaj so vsi sosedje doma. Ok, saj res da je bila zgodnja ura, a nikjer ni gorela luč. So vsi zaspali? Ker se mi zjutraj ne da ukvarjat s tem sem porihtala psici in šla nazaj spat. Okoli osmih, ko sem drugič vstala, mi je postalo jasno, da je nekaj "narobe". Nedelja ni, torej je praznik. Grozna sem, priznam. Spregledala sem kulturni praznik, mogoče zato, ker ne bomo imeli več ministrstva za kulturo :)
No, dan je bil čisto prelep, da bi ga preživela notri. Res, da sem imela na praznik sestanek, ampak tega se je splačalo imet. Če se bo le vse razvilo tako, kot naj bi se. No, ne vidim razloga zakaj se ne bi. Kot vse kaže mi bo ratal naredit nekaj, kar si že dolgo želim - naučiti se fotografirat. To je res tista tiha želja, ki upam, da rata.
Bajka je dobial danes čisto svoj sprehod. Občasno je prav, da greva sami, da se ne bo počutila čisto zapostavljeno. Čeprav moram reci, da se je Yaffe čisto navadila in ne vem, če je ne bo pogrešala, ko bo šla.
Sprehod samo z mano je pa nekaj čisto drugega.
Čisto malo snega kar smo ga imel, je že skoraj šel. No malo zimske idile v senci je pa še.
Držim se načela, da zgledi vlečejo in da če nekaj govoriš in predvsem učiš, moraš biti najprej ti takšen.
Že lani sem nastavljala hrano za ptiče na poligon. Letos jih pa sedaj, ko je tako mraz, res intenzivno hranim.
Že doma imam probleme z njimi, ker nočejo jest proso. Tut na poligonu ga mečejo packi ven. Bodo jutri dobili samo sončnihce. Vrečke z lojem in lešniki imajo pa na grmovju.
Večerni sprehod je bil povezan z luno. Mraz in polna luna. Samo še pol metra snega manjka in bi bilo vse.
Pod nogami škrta, zebe tako al tako že cel teden. Sedaj je pa še svetlo.
Bajka in Yaffa sta se med mojim fotografiranjem lepo igrale.
Ni čudnega, da sta obe komi.
No, dan je bil čisto prelep, da bi ga preživela notri. Res, da sem imela na praznik sestanek, ampak tega se je splačalo imet. Če se bo le vse razvilo tako, kot naj bi se. No, ne vidim razloga zakaj se ne bi. Kot vse kaže mi bo ratal naredit nekaj, kar si že dolgo želim - naučiti se fotografirat. To je res tista tiha želja, ki upam, da rata.
Bajka je dobial danes čisto svoj sprehod. Občasno je prav, da greva sami, da se ne bo počutila čisto zapostavljeno. Čeprav moram reci, da se je Yaffe čisto navadila in ne vem, če je ne bo pogrešala, ko bo šla.
Sprehod samo z mano je pa nekaj čisto drugega.
Že lani sem nastavljala hrano za ptiče na poligon. Letos jih pa sedaj, ko je tako mraz, res intenzivno hranim.
Večerni sprehod je bil povezan z luno. Mraz in polna luna. Samo še pol metra snega manjka in bi bilo vse.
Pod nogami škrta, zebe tako al tako že cel teden. Sedaj je pa še svetlo.
