Če vozim po predpisih me bomo ubili

Vsakič, ko sem na avtocesti me je malo strah bivših cestinin. Čez cestnino je omejitev 40. In ta omejitev velja do znaka konec omejitev.



                                                                                                                               
Problem pa je, ker je ta znak postavljen šele tam, ko se avtocesta razdelilne ceste zaradi cestninskih hišic, združijo spet v tri pasove. In do tam, se moraš, če upoštevaš predpise, voziš 40.
No, jaz se trudim voziti, samo me vsakih kdo skoraj ubije. Predvsem tovornjakarji...bi šli kar čez tebe.
Do sedaj sem samo enkrat, ko sem šla v Zagreb doživela, da se je še en držal tega pravila. Imel je služben avto, če me spomin ne vara od Primorja. Dobsedno užitek je bilo voziti z njim, ker je vozil tako kot se vozi in predvsem nisem bila edin kreten, ki se po avtobanu vozim 40.
Predvsem kadar imam zadaj Bajko vedno cvikam, ker folk pač ne vozi 40 po avtobanu, ampak tako, ko zapusti cestnno pohodi plin in gre do podna. In oni so že pri 150 ali več - odvisno od avta, jaz pa na 40, ker čakam da pridem do znaka....
Saj če se mi res kdo zabije, bo kriv on, samo klinc najbolj krivo se bom pa sama počutila, ker vozim po avtobanu 40, ker je tko butast predpis.
                                                                            

Brezbrižen lastnik

Dopoldne sem bila v parku Tivoli. Luštno službo imam, da se sprehajam po parku in pijem kavo v Čolnarni. Vse bi bilo lahko še lepše če se mi ne bi zazdelo, da sem videla kako leti beagle po napol zaledenelem bajerju. Pogledam še enkrat in ja, vidim prav.
Poslušam, če se bo kje drl kak človeček, pa se ni. Po nekaj časa vidim fantiča, tam okoli 30, temnolasega, oblečenega po zadnji modi, kako se sprehaja, prav nič zaskrbljeno. Le palico ima v roki in čaka, da jo bo lahko vrgel svojemu psu. Imelo me je, da bi vstala in ga direkt okol ušes. Točno sem vedela, da je ta izmeček od človeka lastnik tega psa.
Tudi malo ni bil v skrbeh za svojega beagla, kateremu bi se lahko led vsak hip udrl in bi padel v bajer. Še manj pozornosti je pokazal, ko je ta njegov beagle priletel ves vesel do njega in imel v gobcu krajec od štruce, s katerim je nekdo hotel nahranit račke, ki so na bajerju in zaradi leda nimajo prav nič za jest. Prav ponosno se je igral z njim in ker ni dobil željene pozornosti in ima itak polno rit vsega, se je malo še pozabaval z njim in ga verjetno pustil za prvim grmovjem.
Kakšen izmeček od človeka....
In kot da ni bilo dovolj njegovega ksihta, sem ga morala videti še enkrat, ko se je prav nonšalantno sprehajal nazaj in ga seveda ni prav nič brigalo, da njegov nevzgojeno tečen pes leti od psa do psa. Prav pripravila sem se, ker če bi zarenčal, ko bi prišel do mojega pse ali pa bi samo malo pokazal kakršnokoli dominanco, da ga direkt, pred vsemi, sredi Tivolija brcnila ali pa prijela in dvignila v zrak. Zaradi psa? Saj pes ni kriv, da ima kretena, ki si je želel trobarvnega beagla in mu kupilu Hurtta ovratnico, da je na ven odgovornen lastni. Ne, zato, da bom lahko poklicala policijo in prijavila njegovega lastnika.
Nažalost se mi želja ni uresničila, kreganje z kretenom sem se po odpovedala takoj, ko sem videla, da izmeček ne samo, da onesanžuje okolje s svojim psom, onesnažuje okolje še sam s seboj. Biti tak kreten, da se po parku sprehajaš s telefonom v roki in imaš človeka s katerim si na vezi na zvočniku....
Pa kdo ti daje pravico, da najprej svojemu cucku pustiš, da dela to kar dela? In drugič...kdo ti daje pravico, da te mora poslušat tebe in tvojo sogovornico vsak, mimo katerega greš.
In potem sem spet jaz čudna in potem spet jaz pretiravam, ker v takem primeru ne prenašam psov in sem jih sposobna brcnit. Ja FIZIČNO sem se sposobna spravit na psa, ker mogoče mu bo pa ob močni brci v rit prišlo, da pač ne more krast hrano racam in ne more hodit kamor se mu zdi.
In, ko bom fizično obdelala psa, bom lahko mogoče še lastnika. Ob tem bom sicer kasirala kazen, a njegova bo višja.
Mogoče bom šla pa kmalu v Tivoli s polno vrečo salame - beagli so pač glupi in se jih takoj dobi na hrano. Ko ga dobim, ga privežem in odpeljem v zavetišče. A sem ga našla brez lastnika? Sem. Pa saj mogoče pa tip niti opazil ne bo, da ga ni in bo pač bukovo gledal pred domačimi vrati kje je pes.
Ja, vsak idiot ima lahko psa....a žalost.

Ugajati drugim ali biti to kar si

Moje razmišljanje oz. moje dojemanje psa in vse kar je povezano s tem, je pač malo drugačno. Sama prav nič ne kompliciram. Psa imamo za družbo in družiš se s tistimi, ki te ne obremenjujejo s svojim vedenjem.
In tako naj bi bilo tudi druženje s tvojim psom. Ne predstavljam si življenja s psom s katerim bi imela same težave in zaradi katerega bi se morala na sprehodu spremeniti v jastreba, ki preži na vse kar se premika, da se zaradi tega ne bo prehitro premaknil moj pes.
Prav tako si ne predstavljam življenja s svojim psom, zaradi katerega bi morala premišljevati kam lahko grem in kam ne.
Življenje s psom si zamišljam pač kot sprostitev in sprostitev pomeni zame to, da sem na prvem mestu jaz in potem ostali. Sproščenost je sprostiti sebe. Kar pomeni, da nočem imeti psa s katerim se bom morala stalno ukvarjat, ampak se bo pes ukvarjal z mano. Ko se mi bo dalo, se bom pa jaz z njim.
Danes že premišljujem kam vse bova šle z Bajko sedaj, ko je že dovolj toplo, da so sprehodi luštni. In predvsem sedaj, dokler mi ni treba gledat na uro kdaj bove nazaj.
Bohinj bo definitivno padel, ker ni ga lepšega kot sprehod ob jezeru. To da gre v jezero je pa prekršek, ker itak bo prekršek že to, da bo spuščena. Da bi jo imela na povodcu si pač ne predstavljam. Ja, jo bom privezala vsakič, ko bom zagledala ljudi. Je pa res, da ne bo hodila 50m stran od mene, ampak bo hodila ob meni. Popolnoma isto, kot če bi bila na celi dolžini povodca. Zakaj privezala, ko bom videla ljudi. Ne zato, da jim ne tala lupčka, ampak zato, ker so ljudje prišli v Bohinj mogoče zaradi čisto iste stvari kot jaz. Da imajo mir in da uživajo v naravi in se ne obremenjujejo z ničemer.
Pa na morje bi lahko kaj pičile sedaj, ko še ni folka. Folk me pač moti, pa ne zaradi psa, ampak ker imam zelo rada, ko imam čas mir in predvsem tišino.
V bistvu bova šle pa tja kjer je lepo, kjer je mir in kjer zraven še neki pojeva.
Briga me za ljudi, ki me bodo čudno gledali, ko bo jedla z mano. En košček zame, en zanjo...
Ma, komaj čakam pomlad, da se začne lepo vreme in prosti čas.
Sedaj samo upam, da bom pametno naredila urnike dopoldneva in si bom naredila tako, da bom kak dan frej ;)
In kaj učim svoje tečajnike - točno to v kar verjamem in kar živim sama.
In kako vem, da delam prav. Zato, ker smo šli lahko danes s samimi ogromnimi psi na kavo, pa se nihče ni ukvarjal s psi, ampak z družbo s katero so bili. A ni to to, kar si želimo?

Iskanje prostora kjer je manj blata

je bolje kot je bilo včeraj. Da se hodit in se suši. Ni še suho, ampak ne nasedeš nekje vmes.
Danes je bila spet ta hudo sobota. Všeč mi je, če sem poštena, ker je lepo gledat napredek in lepo gledat čedalje bolj vesele ljudi.
Danes smo končali z enimi uricami. Končali smo ravno tam, kjer moramo začeti naprej. Fantkom se dogaja na polno in čas je, da jim povemo kdo je kdo.  Nekateri bodo zgubili moškost in takoj po tem nadaljujemo.

Taki mali pamžki so bili, ko so začeli:)

Novi tamalčki so bili danes čisto preveč pridni in vesela sem, da tako lepo napredujemo.
Če sme poštena imam sedaj skupini, ki sta res odlični in s katerimi z užitkom delam.

Taveliki so pa res naredili tak preskok, da se mi samo še smeji. Kaj vse se lahko naredi, če je zadaj volja in pravi suport.

Samo še ona se sprosti in smo zmagal.

Jutri pa spet lov za suhim terenom.

Naravi se je spet zmešalo

Pred enim tednon sem šla zvečer še pri -9°C na sprehod. Danes ob istem času je bilo +9°C. Narava je zmešana, zmešali smo jo mi.

Malo me je že skrbelo ali bodo zvončki preživeli, ker so se ravno prebujali, ko je pritisnil mraz. So in že prihajajo ven :)

Z Bajko sva šle pogledat ali je še kje kaj teloha - na žalost sva našle januarja edini teloh v našem gozdu. Nekje se spomnim, da sem ga v otroštvu tudi videla, samo tam so sedaj vse preuredili in ga ni več.

Sva pa zato med iskanjem teloha prebudile metuljčka.

Če to ni pomlad? Če zvončki in metuljčki ne kažejo na to, pa temperature okoli 20°C, ki so bile čez dan.

Je pa res, da je sedaj v naravi najbolj grozno to, da kamorkoli stopiš, stopi v blato. Nekje so celo še luže pokrite z ledom, ker sonce ne posije nikoli tja.

Ampak hoditi samo po cesti zato, da bi imel čistega psa. No, čistega, dokler ne srečaš Jacka.

Bajka je morala vzeti zalet, da je skočila nanj:)

Ker je bila že tako umazana, sva nadaljevale v gozd. No, saj mi je bilo nekje na sredi žal, ampak vseeno je tam tako fajn.

Naj se prosim že posuši vse skupaj, da ne bova kot dve prašiške hodile domov.

Da o tem, da ne moremo na poligon sploh ne govorim.

Šola v naravi ima svoj čar in ta vikend bomo v naravi.

Vpis v pasjo šolo

Marec je čas, ko se večina lastnikov odloča za vpis v pasjo šolo.
Tudi pasja šola Bajka vpisuje nove tečajnike v igralne urice in pasjo malo šolo.

Zadnje čase pa s ponosom opazujem napredek svojih indivdualcev.
Individualno šolanje psa je za vse, ki nimajo časa hodit v tečaje ali pa tega ne želijo.
Osebni pristop z inividualnim šolanjem psa pa potrebujejo vsi, ki imajo težave s svojim psom. Če se pes ne more skoncentrirat med psi, je neumno vztrajati v tem, da se bo začel osredotočati na lastnika. Ker je dejstvo, da tega ne počne tudi takrat, ko je sam. Seveda to počne dokler ima lastnik motiv v obliki hrane ali igračke. Ko motiv vzamemo, zgine tudi pozornost. Popolnoma isto je s psom, ki pač ne prenaša najbolje drugih psov. Ali zaradi tega, ker bi se rad igral ali pa zato, ker jih pač ne mara. Oboje je isto moteče - ne da se delati med psi.
Zato moramo najprej psa in lastnika pripraviti na individualnih srečanjih šele potem, ko je pes in vodnik sposoben, gresta v skupino.
In te, ki jih imam sedaj so res pokazali tako velik napredek, da sem lahko res ponosna na njih. Kljub temu, da zaradi mraza nismo delali in da smo se ta teden dobili po treh tednih, ko bi bili lahko v bistvu spet nazaj na začetku, so psi postali čisto drugi. Prav z veseljem sem opazovala njihovo preobrazbo in z veseljem sem videla ponos in samozavest v lastnikih. Le to pa je ključ do uspeha - srečnega in neproblematičnega sobivanja s psom. Da to dosežeš, pa potrebuješ nekoga, ki te spodbuja in ki to pokaže pot.

Danes bi bila stara 12 let

Če bi bila Ajšika še živa, bi bila danes stara 12 let. Tako pa je že skoraj 2 meseca ni. Kako gre čas hitro. Včeraj sem gledala njene fotke, kako je bila do konca polna življenja.
Ni se lahko posloviti od svojega psa, po drugi strani smo pa velikokrat egoisti in se ne poslovimo takrat, ko je res že čas in mučimo živali zato, ker se ne moremo sprijazniti z izgubo.

Ajška mi je dala ogromno, dala mi znanje, dala mi je samokontrolo, dala mi je samozavest, dala mi je Bajko.

Enrkat v življenju imaš takšnega psa. Res je, bila je ena in edina.

Hočem mraz nazaj!

Ker tole kar je sedaj, je samo za bruhat. Ob 10-tih sem komaj speljala šolo na poligonu. Na fleki snega smo se trudili delat. Katastrofa.
No, ampak psi si se imeli pa v redu. Več na tleh kot na nogah.

Naslednja skupina ni šla več na poligon, ker bi bilo nemogoče delat. Smo pa zato šli na sprehod v naravo in znanje iz poligona prenesli v prakso.

Danes popoldne je šla Jaffa domov. Kot iz inata mi je še zadnjo minutko, ko smo šle kakat in lulat, pojedla en grd, smrdeč drek.
No, Bajka je bila bolj vesela njenih lastnikov kot Jaffa. Malo smešno je bilo, ampak verjamem, da je takoj, ko je prišla domov bila vesela tudi ona.

Čist pasja sobota, ki se je začela že v petek

Končno spet delam tko kot je traba.
14 dni nismo imeli šole, katastrofa. Ma, saj smo bili stalno na vezi in tudi če je bilo potrebno sem se s kom slišala ali videla. A delo s skupino je čist nekaj drugega kot delo s posameznikom.
Se je začelo že v četrtek, ko smo se dobili s tavelikimi. Pri toliko starih psih je lahko 14 dni že mala katastrofa, tu mislim predvsem za samce, saj njihov ego lahko pobegne. In je nekaterim.
Se opravičujem ker moram to povedat nagalas. Vem da lahko, ker ni nič takega, le poučno in smešno ;). V četrek sem imela eno individualko, ki je imela psa, ki je živel samo z in za lulček. In jo vprašam če ima kaj proti kastraciji. Njen odgovor je bil da niti ne, samo da so ji vsi rekli, da se bo psu potem spremenil karakter. No vsi, ki tako mislite. Psi nimajo karakterja v jajcih, je pa res, da jim ga jajca vodijo ;) Karakter ima pes v duši in te mu ne vzameš, če ga katriraš. No, ta pes danes nima več karakterja.
In smo ravno toliko stari, da fantom nagaja karakter in v teh 14-tih dneh se je dobro naredil. Zato smo imeli že med tednom šolo in prav sem se odločila za ta korak. Tako smo danes lahko nemoteno delali.

S tamalčki smo se dobili v petek zato, ker pri tako mladih kužkih je 14 dni velik manjko in smo se zopet dobili zato, da smo postavili nazaj odnos med njimi. In tako sem bila vesela, da se je malo pišek, ki se je včeraj še izogibal družbe, danes začel igrat.




Še ena se je danes začela igrati:

Pasji lulček...sem pristraš kastracij, priznam. Prvič zato, ker sem doživela kako zgleda pri psu povečana prostata zaradi raka in tega ne privoščim nobenemu, drugič zato, ker sem imela psa, ki mu je življenje urejal lulček. Pristaš zato, ker se psi umirijo in začnejo živeti drugačno življenje.
Niti se ne bom spuščala v debato za ali proti, ker se vsak sam odloči za to. Vem le, da ko psu samo še lulček dela je skoraj da nemogoče delati z njim. Sploh če je na drugi strani vodnik, ki ga niti fizično niti psihično ne obvlada.
In kaj je potem večje gorje. Vztrajati v nemogočem ali kastrirat psa? Jaz pravim da slednje.
Če so psi ok in nimajo zaradi tega problemov - ne ga kastrirat, naj jih ima. Roko na srce, taki psi so v redu zato, ker imajo striktnega lastnika, ki ustavlja vsako teženje, vsako nastopaštvno in vsako rangiranje. ne ustavlja tako, da to počne v nedogled, ampak ustavi tako, da je psu čisto jasno, da tega ne sme in zato tega ne počne.
Tu smo lastniki samic na boljšem, ker nimamo tega. Se nam pa "maščuje" 2x na leto po en mesec, ko se psica goni.
Sem za ali proti sterilizaciji? Jaz svojih nimam. Predvsem zato, ker živim v okolju, kjer so psi pod kontrolo in kjer nimam problemov s pasjimi prišleki. No, Ajša je imela loverja, ampak je bil popolnoma nenadležen, le pri nas je bil 3 tedne.
Če bi živela v strnjenem naselju, kjer je polno cuckov, bi se odločila za sterilizacijo. Drugi razlog bi bil, da bi imela psica navidezne brejavosti in bi jo vsaka gonitev psihično čist sesula. Če bi se to ponovilo pri drugi gonitvi, bi šla pod noč. Včasih - in tudi še sedaj! so rekli, da mora imeti psica v tem primeru čimprej mlade. No, izkušnje kažejo, da tudi če jih imajo, so vsake gonitve, ko nimajo mladih, hujše.
Torej, ni potrebno imeti mladičkov, ker ima psica navidezne, celo fer je, da se jih nima, ker je to genetsko pogojeno in prenašate to naprej.
No, pa naj še kdo reče, da se svet ne vrti okoli lulčov. Iz delovne sobote, sem prešla na njih :))

Svetlo je že

Ker nam je sedaj dvakrat odpadla šola, ker so bile stopinje pod minus 10°C in je zraven še pihalo, smo danes z veliki nadomeščali. Namesto iz otroštva poznanih delovnih sobot, smo imeli delovni četrtek:)
Na žalost trije niso mogli, ampak smo pa s temi, ki so prišli delali toliko bolje.
Za eno psičko sem vesela, ker kraševka ravno ni pes, ki bi delala. Ona pa dela. Danes sem jo že božala in jo pogledala v oči. Do sedaj nisem mogla, ker me je tako spominjala na Ajško, da nisem mogla. Saj vem, ni lepo, ampak osebno se nisem mogla povezat z njo, ker bi bila čustveno povezana s preteklostjo. S tem bi pa psici dala slabo energijo. Čeprav mi je danes psica nehote sama pomagala pri tem, da sem si pustila, jo začutiti. Padla je na hrbet in se crklala. To je bila Ajšina poza, ko se je začela valjat po hrbtu. Takrat je bila v svojem svetu in vedno, ko sem jo pri tem božala, se je smejala. Zato sem, ko se je psica ulegla na hrbet, dobila njeno dovolenje, da se lahko povežem.
Vem, moja razmišljanja so mnogim smešna in za lase privlečena. Pa ni tako. Vedno dobiš odgovore na vsa svoja vprašanja. Vedno te vodijo neopazne stvari, znaki, namigi, kretnje. Vedno ti je vse dano - če znaš gledat in če znaš sprejemat.
Srečo imam, da delam z psi, ki ne blefirajo, tako kot to počnemo mi. Pes ti vedno pride naproti, vedno se zgodi točka preloma, ko ti pusti, da mu zaupaš. Ne znam opisat kako to čutim, ampak pes te pogleda in njegovo telo se umiri. Umiri zato, da te lahko sprejme. In od takrat naprej  je narejena vez, ki jo lahko samo še izpopolniš.
Zakaj se moram povezati s psom v tečaju. Ker ga moram čutit, ker ga moram videti. Ker s tem, ko ga čutim in ko ga vidim, vem, kako je z njegovim lastnikom.
Seveda pride pes, s katerim se ne povežem, s katerim se ne začutiva. Ponavadi je tako, da se tudi z lastnikom ne. Zakaj se ne povežem....zato, ker je toliko obremenjen s svojim vodnikom, da nima energije za druge.
Malo sem zašla od naslova, ampak v življenju je pač tako, da če si pameten slediš sebi, ker sam si lahko največji učitelj ali pa največja poguba.
Predvsem je važno, da si ti, ti.
No, tole nisem jaz, ampak sem nekdo, ki si želim postati. In ker si zaenrat to samo želim, so slike take, kot so. Dober trenutek, a ga še ne znam izkoristit.

In ker še ne znam, sem se vrnila nazaj v znanemu - torej ziheraštvu. To ziheraštvo mi pa več ne predstavlja izziva in sem konec koncev ravno tako nezadovoljna kot s tem, kar še ne znam.
Res je, da so izdelki boljši, samo če ti ni v zadovoljstvo, potem ni bolje.

Tole foto zgodbo moram končat, ker če je ne bi, bi se spraševali ali je Jaffa živa. Je. Bajka ima stalno odprt gobec, ampak nikoli ne ugrizne. Aja, to je samokotrola - en me je spraševal kaj je pasja samokontrola.

Čakam, da bo nekdo rekel, da zagovarjam svojo nevzgojeno psico, ker se na vseh slikah vidi, kako stalno grize pse. Če bi bilo to res, bi morala biti Jaffa, glede na to, da je vsaj 4x na dan - tisti, ko gresta samo lulat ne štejem - skupaj na sprehodu in počneta to, kar se vidi, že zdavnaj vsaj šivana, če ne že cela povita in na pol mrtva.
Pa nima niti praskice, še mokro dlako ne - pride Bajka domov poščipana in vsa mokra.

Tudi po tem, je še vedno živa:)

Enkrat si bom morda vzela čas in razložila Bajkine grožnje.
Zakaj lahko Bajka in Jaffa čisto normalno živita skupaj, čeprav  mali vražiček od Jaffe stalno teži Bajki. Ker se poslušata in opazujeta. Samo zato. In ker odreagirata takrat kot je treba in tako kot je treba.
Če ji hoče vzeti palico, kar ji je povedala že najmanj n-tič da ne mara, ji to povemtako, kot se vidi na slikah. Ne boš.
Če ne pomaga...ne, ne zgrize - temu se reče pa samokontrola, ker ve, da ne sme :) ji palico pač pusti in je mir.

15 dni jo že imam

Jaffica je že 15 dni pri meni. Ko gledam nazaj, se mi zdi, kot da je prišla včeraj. No, le jutranje zvonenje budilke mi je spremenilo teh 15 dni.
Nekdo bi lahko rekel, da je bilo napornih 15 dni. Meni je bilo pa fino. Fino zato, ker sem 15 dni opazovala spremembno na njej.
Ko je prišla je bila tipična labika. Vedno nekaj prenašala, pojedla vse drekce, našla vso svinjarijo. Prvi dan na 10m povodcu ni bilo nič drugega kot fuj in lovlenje.
Danes, gremo lahko na sprehod, tako kot se gre. Hodi okoli, ne pobira vsega kar najde, če že- rečeš ful in spusti.
Ok, 15 dni, 4x na dan, vstrajanja in rezulatat je tu. Lahko je vse na tleh, pa ne bo pobirala in nosila okoli. Res, da je bil davek dvoje rokavic, ampak važen je cilj in rokavice sem že pozabila.
Res je, da je imela psica fantastiče temelje. In da je v osnovi pridna punca. Le pasma ji nagaja.
Ma mi bo kar dolgčas, ko je ne bo.
Vztarjnost in neomajnost. V bistvu sem imela hrano samo prvi dan s sabo...potem jo nismo rabili.
Pa so ob čuvanju dobili še malo prevzgoje;) Pač, poklicna deformacija.

Tiho ne morem biti, povedat pa nočem

Seveda se to nanaša na zadnji napad psa na otroka. Ker nisem hotela biti spet na 24.ur sem raja napisala razmišljanja o prvič.  Seveda sem spremljala zadevo, saj jo moram, mogoče bo kdo tut mene vprašal, ki sem baje edina v Sloveniji, ki uradno prevzgajam nevarne pse;)
In danes je bil objavljen prispevek na Svet-u. Mamica trdi svoje in ji verjamem. Lastnica pravi, da je morala biti psica izzvana  - a ji ne verjamem. Zakaj? Zato ker sem pogledala posnetek. Prvič sem se ustavila pri posnetku psice, drugič pri 30-ti sekundi na posnetku- Sicer poslušna psička, ki dela na žogico, a nima samokontrole, kar je lepo vidno na posentku. Pri minuti 16 mi je bilo pa že žal, da sem gledala.
Samokontrola na višku. Spoštovanje človeka in izdelan vzorci vedenja - na višku.
No naprej pač nočem povedat! Tisti, ki hočejo videti resnico, so jo ravnokar prebrali.

Prijave za v malo šolo za mlade pse

Zbiramo prijave za malo šolo, za vse pse starejše od 6 mesecev.
Skupaj jih bomo vzgojili v prave pasje meščane, ki se bodo lepo obnašali tako v mestu, kot na travnkih s svojimi pasjimi prijatelji

Izkoristite valentinov teden in možnost cenejšega vpisa.

Vče informacij na info@bajka.si in naši spletni strani.

Bajka razume finančno krizo

Smo prvi, ki smo začeli vzgajati za življenje in smo prvi, ki razumemo finančno krizo.
Zato smo uvedli mesečne akcijske vpise v pasjo šolo Bajka.
Začeli smo ta teden z valentinovim tednom.

Od tega meseca naprej bo vsak mesec, med od 1 do 5 v mesecu možnost cenejšega šolanja v Bajki. Ker Zgodnji vpis, pomeni cenejši vpis.

Lahko je biti prvi, če čutiš situacije in se jim prilagajaš. Bajka to čuti in zna.

Pasje blazinice

Nekje sredi pršiča, si je Bajka poškodovala blazinico. Si jo je podrgnila, stopila na kaj ostrega.....rezultat je bila kri.
Predno sem šla v šolo sem imela še hitro malo operacijsko ambulanto doma. Najprej očistit nogo, razkužit rano, namazat z Bepanthenom plus, počakati, da se krema vpije, gazo in povoj.

Danes smo imeli v šoli pasji žur, saj je bilo še vedno premrzlo za delat. Tako smo se dobili z namenom, da se psi znorijo, mi naklepetamo in gremo na kavo.

Ker morata tudi, če je Bajka poškodovana na sprehod, je bil spet čas za obuto Bajko:)

Res imam potrpežljivega psico:)

Je pa res, da je na koncu res zmatrana.

Samo da ni sonca, pa je mraz

Danes je bil spet en tak, mrzel dan, da res ni bilo. Spet je pihalo in mraz je vlekel izza ovinkov. Srečo imam, da imam res gozd takoj za hišo in da moram le tistih 100 metrov po čistini. No, ko piha jih je še to preveč.

Ptiči imajo še vedno za jest. Mi je pa smešno. Na poligonu jedo tudi palčke, ki sem jih dala. Doma je niti ne pokljunjčkajo - to sem se ravnokar zmislila. Sem hotela napisati povohajo, pa ne vem, če tiči to počno :(

Včerajšnje sonce sem izkoristila tudi za fotkič. Všeč mi je kako se igrata in kako se zmenita kdo je kdo.

Slikovni material bom rabila za svoje članke in mislim, da je prav da dam gor svoje pse. Ne zato, da se hvalim, ampak ker bodo slike več ali manj porabljene v namene - tega se ne sme ali pa to ni prav. In ker nočem metati slabo luč na druge, bom raje izkoristila stvari, k ise mi zgodijo takrat, ki jih niti ne iščeš.

Kako lahko z izborom slik čisto izkriviš zgodbo. Po teh treh slikah si vsak misli, da se bosta ubile :))

Ko vam rečejo, da je prvič

Ja, vsakič se zgodi prvič. Vsakič vsakega napade ali ugrizne prvič.
Problem pa je, ko vedno rečejo, da je prvič. Hmmm, saj v bistvu imajo prav. Tega je prvič.

Razmišljam....kar iz lepega noben pes ne napade. Iz lepega mira kar naenkrat ne postane agresiven.
Dve leti nazaj sem povedala : Noben pes se ne zbudi ob 7.00 in je najbolj priden kuža tega sveta. Ob 7.15 pa postane krvoločna zver. Noben pes ne postane tak brez opozoril.
In tudi noben pes ne postane tak, ko prvič opozori.

Zato bajke o tem, da je moj kuža prvi ugrizni in to celo močno, pač ne kupim in pika. V te bajke ne verjamem.
Zakaj?

Zato, ker vse pride postopoma. In če tega ne ustavimo in prekinemo, točno vemo, da imamo problematično nevarnega psa.
6. Nevarne živali so živali, ki ogrožajo okolico zaradi svoje neobvladljivosti oziroma kažejo napadalno vedenje do človeka -  to je 6. alineja 5.člena Zakona o zaščiti hišnih živali

Zakaj si upam trditi, da je pes, ki je ugriznil/ napadel prvič, problematično nevaren?

Zate, ker ga lastnik ni naučil samokontrole in ga ni naučil, da se ne sme zaganjati za premikajočimi stvarmi. Naj bo to pes, žoga, avto ali pa človek. Ja, najhuje pa je, ko je vreščeče mahajoči otrok.
Pes, ki začne nekaj od prej naštetega, je žival, ki ogroža okolico zaradi svoje neobvladljivosti oz. kaže napadalno vedenje do človeka.
Razmišljam prav? Ja, ker mi izkušnje iz prakse kažejo, da je temu tako.
Še vedno izhajam iz tega, da se noben pes ne zbudi ob 7.00 in je najbolj priden pes tega sveta, ki nikoli z ničemer ni ustrezal 6. alineji 5.člena Zakona o zaščiti hišnih živali. Ob 7.15 pa postane nevaren pes.

Pa poglejmo kako pride do prvega ugriza.
Pes, katerega so pozabili vzgojiti, ali pa se trudijo z napačnim pristopom, se zaganja v vse premikajoče stvari. In ker se psu ne dopove, da se to ne sme, se to vedenje samo še stopnjuje.
Začelo se je s skakanjem in zaganjanjem. Dokler je bil kuža še majhen in mladiček, se tega ni ustavilo, ker ….saj ga bo minilo. Ali pa se ga je ustavljajo z ignoriranjem in še sedaj čakajo, da bo minilo.
Realnost je pač taka, da ni minilo, ampak se je samo še stopnjevalo. Ker je bil čedalje močnejši in vztrajnejši, se je kdaj pa kdaj tudi iztrgal iz rok in je dosegel svoje. Lahko je tekel za vsem in vsemi.
Ker se ga ni naučilo, da ne sme tega, se je naučil – če močno potegnem, se strgam in sem svoboden.
V tej svobodi pa je tak pes začel delati samo sranje. Najprej se je začel rangirati s psi. Ker se mu vsi niso podredili, je razvil svoj prvi pretep. Ampak!!!! To ne naredi prvič, ker prvič še ne ve, da se mora zelo stepsti. Prvič le teličkasto skače okoli in nekaj bevska in grizlja. Prvič ne naredi prav nobenega ugriza – ker ga še ne zna!!
Pa je padla teorija, da se je to zgodilo prvič!

Da pes postane popadljiv in da zna ugriznit tako, da onesposobi nasprotnika, se mora tega naučiti. Kako se lahko drugače nauči kot v praksi? Torej je moral kar nekajkrat prvič potegniti in prvič ugriznit. Je res, takrat je vedno prvič.
Pa gremo na napad na človeka…prvič se je zgodil. Ja, vedno je takrat prvič.

Pes kar ne napade in ugrizne. Tudi to se zgodi postopoma in so lastniki psa krivi, da pride do tega. Pes vedno pokaže, da ni ljubitelj ljudi. Se umika, kaže znake nelagodja. In tak pes to vidno pokaže. Če vidno ne zaleže, se še oglasi. Z lajanje, renčanjem. Vse to se dogaja po etapah in vse to bi moral lastnik tega psa s pravilno vzgojo ukiniti. Zakaj ne, je stvar drugih debat.
In spet smo pri prvič. Je prvič, da je ugriznil….Ja, prvič ugrizne tako, da si moker. Ampak so prej vsi znaki in vsa opozorila, ki jih premore pes. To, da si moker pomeni, da samo prime roko/nogo (del telesa) in zobe niti ne stisne.  To je ugriz, ki se je zgodil prvič!
Ker se ugrizen človek umakne in se lastnik več ukvarja s človekom kot psom, je pes dosegel svoje – mir ima pred ljudmi. Na lastniku je, ali bo to tudi zadnjič ali pa se bo prvič ponavljalo.
Ko pes ugotovi, da ima po ugrizu mir, ga seveda vsakič znova prvič ponovi. Le ena razlika je. Pes stopnjuje tudi ugriz.
Zato zopet teorija o prvič ne drži.
Prav tako prvič skoči v avto, steče za divjadjo, skoči za mačko….vse to se je že zgodilo v bolj blagi obliki, pa lastnik ni odreagiral tako kot bi moral.
S tem, ko ni reagiral, pa je dobil psa, ki ponavlja vse prvič. In ja, dobil je:
6. Nevarne živali so živali, ki ogrožajo okolico zaradi svoje neobvladljivosti oziroma kažejo napadalno vedenje do človeka -  to je 6. alineja 5.člena Zakona o zaščiti hišnih živali

Zato je neodgovorno od ljudi, da take pes ne vpišejo v prevzgojo in jih ne zavarujejo tako, da ne ogrožajo okolice.
In potem je najlažje reci ….ma res ne vem, kaj je bilo to, prisežem, da je to naredil prvič. Ja, tisti dan!

Razvajeni ptiči

Sedaj pa lahko čisto zares rečem, da so tiči razvajeni. V obdobju, ko naj ne bi bilo hrane, se delajo norca.
Ne marajo prosija in pika.
Če ga doma pustijo v hišici, ga na poligonu zmečejo ven.

Ptiči bi rekli, da končno. Danes sem jim kupila samo sončnice. Me zanima ali jih pojedo v enem dnevu pol kile

Sem bila pa toliko bolj vesela, ker sem videla, da so dojeli kje imajo pogače in oreščke.

 Popoldne sem jih odnesla še neke palčke.

Saj zdele mi je fino. Spomladi, ko bom sejala travo bom pa spet bentila, ker mi jo bodo vso pojedli :)

Nikol mi ni prav :)
Ima mogoče kdo kaj pojma kaj za vraga za ene golazni so se mi naselile na lipe.

To so roji enih kot letečih mravelj, ki so sedaj skupaj stisnjeni, da ne zmrznejo.Če jih odmaknem se nič ne zgodi. M, saj bi jih potemanila, samo se počitim kot morilka. Po drugi strani pa, če mi uničijo sonco ali pa nas ta golazen od pomladi naprej pika...sem pa tut morilka, če bo treba.

Kulturni praznik

To je pa tako, če si svobodnjak. Pozabiš na praznike. In danes mi je bilo čisto čudno zakaj so vsi sosedje doma. Ok, saj res da je bila zgodnja ura, a nikjer ni gorela luč. So vsi zaspali? Ker se mi zjutraj ne da ukvarjat s tem sem porihtala psici in šla nazaj spat. Okoli osmih, ko sem drugič vstala, mi je postalo jasno, da je nekaj "narobe". Nedelja ni, torej je praznik. Grozna sem, priznam. Spregledala sem kulturni praznik, mogoče zato, ker ne bomo imeli več ministrstva za kulturo :)
No, dan je bil čisto prelep, da bi ga preživela notri. Res, da sem imela na praznik sestanek, ampak tega se je splačalo imet. Če se bo le vse razvilo tako, kot naj bi se. No, ne vidim razloga zakaj se ne bi. Kot vse kaže mi bo ratal naredit nekaj, kar si že dolgo želim - naučiti se fotografirat. To je res tista tiha želja, ki upam, da rata.
Bajka je dobial danes čisto svoj sprehod. Občasno je prav, da greva sami, da se ne bo počutila čisto zapostavljeno. Čeprav moram reci, da se je Yaffe čisto navadila in ne vem, če je ne bo pogrešala, ko bo šla.
Sprehod samo z mano je pa nekaj čisto drugega.

Čisto malo snega kar smo ga imel, je že skoraj šel. No malo zimske idile v senci je pa še.

Držim se načela, da zgledi vlečejo in da če nekaj govoriš in predvsem učiš, moraš biti najprej ti takšen.
Že lani sem nastavljala hrano za ptiče na poligon. Letos jih pa sedaj, ko je tako mraz, res intenzivno hranim.

Že doma imam probleme z njimi, ker nočejo jest proso. Tut na poligonu ga mečejo packi ven. Bodo jutri dobili samo sončnihce. Vrečke z lojem in lešniki imajo pa na grmovju.
Večerni sprehod je bil povezan z luno. Mraz in polna luna. Samo še pol metra snega manjka in bi bilo vse.
Pod nogami škrta, zebe tako al tako že cel teden. Sedaj je pa še svetlo.

Bajka in Yaffa sta se med mojim fotografiranjem lepo igrale.

Ni čudnega, da sta obe komi.