sobota, 1. november 2008

Dan mrtvih

To je dan, ko se spominjamo mrtvih. Hudiča, na eni izmed kav sem sem spomnila na Dara. No sicer pa saj sem v duhu praznika...spomnila sem se bližnjih, ki niso več med nami.
Njim v spomin pa tole.

Današnji dan se je začel z dežjem in mislim da je spral vso to napetost okoli tega praznika. No to mi še vedno ne gre v glavo zakaj je to praznik. No, nekateri so srečni, da so nekateri umrli. Priznam, da imam veliko bolj mirno življenje od kar nekoga ni, samo ne smem pa reči, da hvala bogu da je šel, to je ja grdo no. Delček resnice je pa vseeno.

Meglica pokriva zemljo in domišlija dela svoje. Kljub tej mokri jeseni ima ta meglica vedno svoj čar, vse kar mi ni všeč je ta tema, ki je takoj. Ampak a ni ravno zato jesen?

Noč ni nikdar tako dolga, da ne bi prišel dan za njo. (Slovenski pregovor)

Tako je tudi z jesenjo in temo. Tako hitro bo tole mimo, da si bomo kmalu želeli, da bi spet bila prej tema.