Sonček je bil

Sonce je postal že nekaj česar se res veseliš. In zjutraj je bil sonce...tako pravo toplo sonce. Sem hotela že ob 6 vstat, pa sem se premislila, ker bom jutri morala zaradi službe. Tako smo podaljšale do 9. Pogledat smo šle kako je narasla Sava in je kar, za kakše 4 metre, je prestopila breg, prav nič kar prijetno ni gledat kaj lahko voda naredil. Po drugi strani mi da pa Sava vedno tako moč in ko jo vidiš tako močno, deročo....si kar naenkrat kot kak bajeslovni junak sposoben vsega.
V normalnih časih je Sava pri spodnjem šavju, tu je pa mivka.
Njena moč je res enkratna. Dobr, da sem vseeno kar nekaj oddaljena od nje.
Račke se ne dajo in se bojujejo z njenim tokomJe pa lepo po dežju to, da so luže, no pod pogojem, da je toliko prostora da se gre lahko mimo in da so čiste.Pri vsem sončku pa najbolj uživata moji lubici.Najbolj pa uživata, ko se lovita okoli grmovja.Ker je toliko slik je že večini jasno, da sem utrujena in se mi ne dan pisat. Ja res je, dva dolga sprehoda, tri skupine tečajev, seveda obvezna kava pri Azimu ....res je, baterije se prazne in treba je iti spat.