Prijateljstvo

Že nekaj časa se je vse skupaj krhalo. Kdo je kriv in kdo ne, niti ni važno. Res je ljudje gremo vsak svojo pot in na tej poti srečujemo ljudi, ki ali so del poti z nami ali pa ne.
Nam pa pustijo sled v našem življenju ne glede na to koliko so z nami. Tisti, ki so dlje pustijo globjo in ponavadi vsaj na začetku je ta sled boleča.
Ker pa tu že dolgo ni štimalo, o tem sem že pisala prizna, da me za čuda ni bolelo. Ja me je bolelo, ko se je začelo vse skupaj lani. Počutila sem se kot na koncu veze, ko dva ne znata it normalno v prijateljskem duhu narazen, ampak si prav otročje mečejo naprej vse in še več in pri tem ne mislijo kako bodo prizadeli sebe in druge. In zaradi teh očitkov verjetno je bilo tako, da me ne boli tako kot sem mislila da bo.
Kakorkoli me je vedno zanimalo in mi ni bilo vseeno kako se bo življenje tam obrnilo mi tudi sedaj ni vseeno in me zanima kako se imajo. Bi dvignila telefon in poklicala, pa...to zvem v treh stavkih, ker tega telegrafskega poročanja stanj sem imela tut dovolj...ko se je šlo pa za očitke je pa ta slog zamrl in je postal baročno napihnjem in nikoli končan.

Kot kaže je moralo biti tako, ker ko te začne nekaj obremenjevat in ti postane samo še suha navada, ki ti konec koncev jemelje energijo...potem je res bolje za predah.

Naj si bo veza prijateljska ali partnerska, v vsaki vezi si moramo pustiti dihat in ne smemo si lastit pravic in se obesit na osebo skoraj da 24/7.

Prijateljstvo je tisto, ki bi moralo prenesti tudi vzpone in padce, prijateljstvo je tisto, ki bi moralo znati odpuščati. Odpuščati pa pomeni ne stalno razčiščevati stvari. Če odpustiš odpustiš in tega ne mečeš potem več naprej. Prijateljstvo je nekaj kjer ni prostora za ljubosumje, kjer ni prostora za zavist, kjer ni prostora za tekmovalnost. Prijatelja sta prijatelja!


Vedno sem mislila, da je velika ugodnost, olajšanje in tolažba prijateljstva v tem, da človeku ni treba ničesar razlgat (Katherine Mainsfield)

Že nekajkrat sem povdarila, da je življenje čisto preveč komplicirano, da bi ga še sami komplicirali. Še toliko bolj pa, da bi nam ga komplicirali naši bližnji. Ko daš na tehtnico pluse in minuse morajo prevladovati plusi....

Vsak ima pravico enkrat generalno zafrknit, ker smo samo ljudje in se lahko pač zmotimo, ali pa nas nekaj premami in nas odpelje drugam. Čisto normano je, da je lahko prijateljstvo potem še močnejše in je prijateljstvo res prijateljstvo. Nikoli ni potrebno nikomur razlagat zakaj in kako se je zgodilo to kar se je. Zgodovina je zgodovina in iz nje se lahko samo kaj naučimo in pač te iste "napake" ne ponovimo.
Bolj kot razmišljam in se vrtim okoli vrele kaše pa je dejstvo da vse skupaj izvira iz odkritosti in fer playa med prijatelji. Ko tega ni, se še tako močno prijateljstvo ali pa veza konča.

Le čemu živimo, če ne zato, da drug drugemu olajšamo življenje ( Mary Ann Evans)