Sneg

Saj ne vem a naj rečem jupi al porka bicikl pa ta sneg. Namesto užitka ob njem sem preživela dve uri strahu za Ajško. Na sprehodu je bilo tako kot vedno, ko je sneg. Jupi sneg je, dajmo noret. In sta. Ob prvi kepi je Ajšika malo zacvilila. Nogice so bile ok tudi cvilila ni več. Ok, je nerodno stopila kep ni bilo do poligona. Da ne govorim o protestih in izsiljevanju. No niti nismo veliko kep vrgle, vsekakor premalo ker nista hoteli domov. No pa sta šle.
Ko smo prišle domov se je pa začelo. Jo pokličem gor, da ji namažem nogo. Uleže se na posteljo in se začne trest, tresenje ne mine. Jo poskušam pomirit ne rata. Cvili in se trese. Groza. Kličem mojega veta, pravi naj zmerim vročino. Med tresenjem pride do 38,5. Ga kličem nazaj in mi ne pove nič pametnega, ker je na meji. Trebuh je bil čedalje bolj trdel in tudi spodnji del se je večal. Če sem jo prijela se je tresla še bolj in cvilila. Torzija, samo tega ne. Kličem nazaj mojega veta, pa je bil v kravji riti in odločitev je padla. Gremo k Trstenjaku. Med čakanjem na brata, ki se je šel stuširat - glavno da je bil čist, saj nič hudega, če to pomeni, da bi se vmes kaj zakompliciralo....
Med čakanjem sem potegnila na plan vse kar sem poslušala o troziji, začela z masažo trebuha in vrtenjem repa TT je bil v praksi. Res je prdela, samo vode ni hotela piti, bila je nemirna, čakanje na brata je....
No in potem se začne...jebemu sneg in nesposobne voznike z letnimi gumani. Spokajte se s ceste, če nimate opreme al pa ne znate vozt. Hvala tovrnjakar, vem urinila sem se, nič ti ni bilo jasno od kje. Sem predvidevala, da boš malo dlje rabil da spelješ. Samo prišparala sem vsaj 4 semaforje s tem.
Končno pridem do veta in priznam lep občutek je, ko pride ven vet in o a ti si. Daj, kaj je. In akcija se takoj začne. Seveda Ajša kot Ajša trdna kot skala ne pokaže kje boli in spet smo bili tam kjer smo vedno. Ajška prosim samo bu naredi, da vemo da je to to. Prvič v življenju se je tresla kot šiba na vodi in ni to bilo od strahu. Končno je le pokazala kje jo boli. Nič rendgen, ker ja res je lahko torzija, ampak je neobičajno, samo pri psih ki imajo visok prag bolečine je lahko. Predpasnike gor, Ajško na mizo in na prostor, vse pripravimo in slikamo. Bravo, nov rendgen imajo in sliko vidiš takoj tako nad rendgenom, kot na laptopu pri vetu. Pa gledamo vsi trije....ledvička se vid, pa vranica je ok - tukaj se mi je že odvalil kamen od srca, ker ni bil nič povečana in to je dober znak. No potem pa hmm kle so plini, samo jih je čisto malo. A je kakala? Ne ni, ni imela časa. Premakne in poveča sliko, ja res je kle je še polno dreka, črevo je kar poln in plin je od tega. Vse ostalo je Ok. Gledamo še kar in gledamo, pride še en in gleda. Tudi on pravi, da ni. Ajšika se je vmes ulegla, nehala se je trest in videlo se je, da ji je bolje.
Dr. Zajcu posveti lučka. Kolk je snega pojedla? Jah namesto pluga je bila. Potem je pa to to. Zaradi snega jo je prijel kr v želodcu in ni hotel spustit ampak je samo bolj navijal. In eko dobili smo diagnozo. Preveč snega v želodcu. Zmenimo se, da se slišimo ob pol osmih, ampak verjetno ne bo nič. Vsi veseli in lažji za 60€ gremo domov. Moram priznat, da me je račun pozitivno presenetil saj sem pričakovala stotaka al pa celo dva. Tko da, še enkrat hvala.

In spet cesta in kreteni na njej k ne vedo kaj bi počeli na njej. Vožnja do doma je trajala pol ure in ker sva morli kakat sva šle kar direkt. Še en kreten je bil tako prijazen da me je pošprical s plundro. Hvala res, upam da si užival.

Seveda sem prej klicala še mojega veta, da mu povem da je vse ok no, kar določim da je ok. Svetuje malo toplega mlekca in to je to. Brez njega bi bila zgubljena, ker vem da je tam tko k merci - hvala ker si ;-)

No sneg je fajn in sneg je lep, samo kurc k tisto kar je najlepše in najboljše lahko tudi škoduje in ti naredi kar velike skrbi.